Hrvatski (HR)Italiano (ITA)Slovensko (Slovenija)

MEĐUNARODNI POGRANIČNI SUSRETI
MEDNARODNA OBMEJNA SREČANJA
INCONTRI INTERNAZIONALI DI FRONTIERA

Forum Tomizza početna >> ArtIstra

ArtIstra

ArtIstra: serata poetico-musicale in cui si esibiscono prevalentemente poeti e musicisti etno-jazz-rock istriani. Dal 2004 la musica e le performance diventano parte costituente del programma serale.



Omaggio ad Aldfredo Lacosegliaz: parole, musica e immagini PDF Stampa E-mail
Scritto da Neven   
Lunedì 15 Maggio 2017 16:55

Giovedì, 18/5/2017, alle 20:00, Palazzo Gravisi, COMUNITÀ DEGLI ITALIANI, via FL 10, Capodistria

ideazione a cura di A.L.P.E. Alfredo Lacosegliaz Patchwork Ensemble:
Ornella Serafini canto, voce narrante
Cristina Verità violino
Daniele Furlan clarinetto
Orietta Fossati pianoforte
video Marco Bernini
contributi fotografici Anna Bandelli

Un omaggio al musicista e compositore Alfredo Lacosegliaz attraverso un percorso che raccoglie insieme le parole di Moni Ovadia (attraverso il suo ricordo in video durante il saluto tributato dalla città di Trieste al Museo Revoltella) e di Ornella Serafini, che farà da filo conduttore come voce narrante con aneddoti e ricordi durante la presentazione dei filmati e della musica dell’autore. Sette il numero che abbiamo scelto per cadenzare l’evento. Sette come le note musicali. Sette i video, con Alfredo protagonista di alcune delle esecuzioni più celebri. Sette brani, quattro musicali, tre cantati, alternati alla visione dei video. Accanto a video e musica, si è pensato di mandare in videoproiezione un montaggio di fotografie scelte della fotografa Anna Bandelli, con in sottofondo le musiche tratte dal disco inedito Levante a Mezzogiorno, una raccolta che sintetizza in modo significativo la produzione dell’artista.

 
De Alfredo: Cantando & Ciacolando - Marušić & Rakovac PDF Stampa E-mail
Scritto da Neven   
Lunedì 08 Maggio 2017 10:31

La finale del XVIII Forum Tomizza si terrà presso la Biblioteca civica Umago, venerdì 19 maggio alle ore 20:30: il vincitore del premio Lapis Histriae 2017 leggerà il racconto vincente e in seguito Dario Marušić e Milan Rakovac daranno un loro omaggio musicale all’artista Alfredo Lacosegliaz! L'entrata è libera. Siete i benvenuti!!!

Alfredo Lacosegliaz (Trieste, 1953-2016) è stato un compositore, musicista, regista e ricercatore; ha composto musica per il teatro, la televisione e il cinema. Alfredo inizia a esibirsi nella metà degli anni ‘70 e in poco tempo si afferma come cantautore di musica tradizionale. Mostra uno speciale interesse per la musica dei Balcani e dell’eredità musicale delle culture orientali. Durante la sua ricca e lunga carriera artistica, Lacosegliaz ha collaborato con musicisti e artisti di vario profilo, tra i quali forse la più importante con Moni Ovadia, grazie alla quale ha presentato in modo contemporaneo la tradizionale musica ebraica. Lacosegliaz ha avuto una rapporto speciale con la città di Sarajevo e uno dei suoi ultimi progetti è lo spettacolo “La sposa di Sarajevo e Ahmet Jusuf”, basato sul racconto “Zapisi o Simeunovici i Ahmet Jusufu” di Novak Simić, tradotta in italiano da Giacomo Scotti. Tra i suoi numerosissimi album ricordiamo: “L'orco feroce” (1977), “Triaca oder drek” (1979), “Reset” (1993), “Dom Taty Tomka” (1997), “Matada” (2001), “La luna la contarà” (Fiabe, detti e motti popolari dall'Istria, 2003), “Tre poeti del Friuli Venezia Giulia” (Liriche di Pier Paolo Pasolini, Carolus L. Cergoly, Srečko Kosovel; musiche di Alfredo Lacosegliaz, 2008), “Panduro“ (2010), “Hypnos” (2011), “Dunje ranke” (2011).  www.alfredolacosegliaz.it

 

Dario Marušić (1957), musicista istriano, etnomusicologo, plurinstrumentalista, appassionato studioso della tradizionale musica istriana. Da anni promuove instancabilmente il concetto di contemporaneità dell’espressione musicale tradizionale istriana. Durante tutta l’infanzia trascorsa in Istria, è in contatto diretto con la musica tradizionale e nel periodo del liceo inizia ha studiare la musica istriana e ha raccogliere materiale vario, che in seguito verrà pubblicato in numerosi articoli e raccolto in 3 pubblicazioni: "Predi, predi hči moja", "Piskaj, Sona, Sopi" e "Strumenti e tradizioni tra Friuli e Istria". Per anni ha effettuato, in Francia e Inghilterra, ricerche sulla musica tradizionale, e in seguito, negli anni ‘80 ha formato l’Istranova, folk band (di culto) dove suonava il violino, mandolino, clarinetto, bajs, roženice… e cantava. Si trattava del primo complesso di questo tipo nel nostro paese. È vincitore di numerosi premi nostrani e internazionali e nel 2000 vince il "Porin” nella categoria miglior album di musica etno. Negli ultimi tempi si esibisce con il complesso IstradMarusic, che da il titola anche all’album del 2013: "IstradMarusic 3=1=n (glazba za manjine i gubitnike)". Marušić si oppone a tutte i tipi di frontiera, mentale, di genere o politica. Considera se stesso 100 % Sloveno, 100 % Croato e 100 % Italiano, cioe “bastardo”.

 

Milan Rakovac (1939) uno dei maggiori autori istriani e innovatori letterari della letteratura croata del XX secolo, nonché ideatore del Forum Tomizza a Umago! Dal 1964, anno di pubblicazione delle sue prime poesie di rilievo in dialetto ciacavo, il sua costante interesse è volto verso l'Istria – la sua gente, la natura, il passato e il presente, la convivenza. Nel 2015 la casa editrice V. B. Z. ha pubblicato la raccolta dei suoi lavori letterari Izabrana djela Milana Rakovca.

 
PESNIK NA CESTI!!! Koper, 18. 5. 2017 PDF Stampa E-mail
Scritto da Neven   
Domenica 07 Maggio 2017 16:10
There are no translations available.

Anja Golob (1976) je pesnica, gledališka kritičarka in dramaturginja. Študirala je primerjalno književnost in filozofijo. Objavila je tri samostojne pesniške zbirke, »V roki« (2010), »Vesa v zgibi« (2013) in »Didaskalije k dihanju« (2016). Leta 2014 je za drugo pesniško zbirko prejela Jenkovo nagrado, a je iz protesta nad »privatizacijo« stanovskih nagrad zavrnila njen denarni del. Za tretjo knjigo poezije je leta 2016 prejela in sprejela Jenkovo nagrado v celoti. V nemškem prevodu je pri založbi Hochroth na Dunaju izšla zbirka »Ab und zu neigungen« (2015), ki vsebuje trinajst pesmi iz »Vese v zgibi«. Družbenokritična besedila občasno objavlja v Delovi Sobotni prilogi. Živi v Ljubljani in Bruslju. Leta je 2016 je bila izbrana v izbor 10 obetavnih svtorjev evropskih avtorjev (10 New Voices from Europe). Več na www.anjagolob.org

Mohamed Abdul Monaem iz Alepa v Siriji je bil v domovini založnik in pisatelj. V svojem romanu je obravnaval imigracijo Palestincev v Sirijo, opisoval je obdobje med letoma 1948, ko so iz Palestine v Alep prišli njegovi starši, in 1983, ko je potekala libanonska vojna, ki je veliko Palestincev znova pregnala v Sirijo. Izdajal je predvsem knjige sirskih avtorjev za Bližnji vzhod. S književnostjo se namerava ukvarjati tudi v Sloveniji, kjer že piše roman o tem, kako je v 45 dneh grozljivega in nevarnega potovanja prišel v Evropo. Doživetje trenutka, ko je s turške obale preko Egejskega morja zrl na grško obalo, je opisal v uvodni pesmi zbirke z naslovom Jutranji rez, ki jo kmalu namerava objaviti pri italijanskem založniku. »Stojim na turški obali in se pogovarjam z grško. Sprašujem morsko skalo: kaj delaš? Skala mi odgovori: spominjam se ljudi, ki so šli tu mimo. Nato znova vprašam: kaj pa počne morje? Odgovori mi: Jaz sem oko miroljubnih ljudi, ki se imajo radi.« Kot založnik v Sloveniji bi rad izdajal slovensko književnost v arabskih prevodih.


Željka Horvat Čeč (1986, Čakovec) je magistrirala iz hrvaškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze na Reki. Že od njegove ustanovitve je članica reškega združenja Katapult, kjer je sodelovala v številnih izobraževalnih delavnicah, je tudi članica skupine reških avtorjev RiLit. Sodelovala je v projektu Diplomirani gledalec v sklopu Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca v sezoni 2015/2016, trenutno pa vodi literarne tribune pod naslovom »Avtor in državljan« s poudarkom na aktivizmu avtorjev. Objavila je knjige: »I zvijezde se smiju krhkosti« (2005, pesniška zbirka), »Kauboj u crvenom golfu« (2010, zbirka kratke proze), »Moramo postati konkretni« (2015, pesniška zbirka), »4 brave« (2016, roman). Njena poezije je prevedena v angleščino, nemščino, francoščino in švedščino. Sodelovala je pri organiziranju velikih literarnih dogodkov (Festival evropske kratke zgodbe, Vrisak in Goranovo proljeće). Odločna in aktivna, v verzih in prozi, Željka Horvat Čeč rada stvari imenuje s pravim imenom.

Gašper Malej (Koper, 1975) je prevajalec, urednik in pesnik, avtor pesniških zbirk »Otok, slutnje, poljub« (2004) in »Rezi v zlatem« (2009). Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti, letos je v Rimu prejel ugledno italijansko državno prevajalsko nagrado. Za zahtevni prevod romana „Nafta“ Piera Paola Pasolinija je leta 2011 prejel nagrado zlata ptica. Deluje tudi kot urednik številnih romanov s sredozemsko tematiko zbirke Helia, ki jo izdaja koprsko Kulturno-umetniško društvo Zrakogled.


Laura Marchig (Reka, 1962) je diplomirala na filozofski fakulteti v Firencah. Bila je novinarka in urednica kulture v dnevniku La Voce del Popolo, glavna urednica kulturne revije La battana in direktorica Italijanske drame Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca z Reke. Je avtorica poezije (»Dall'oro allo zolfo/Od zlata do sumpora«, 1998;  »Lilith«, 1998; »T(t)erra«, 2010), kratke proze, esejev in dobitnica več literarnih nagrad, za poezijo je prejela nagradi Istria Nobilissima in Hystria. Njena poezija je objavljena v številnih antologijah in prevedena v hrvaški, slovenski, rusinski, švedski, španski, angleški  in nemški jezik. Ukvarja se tudi  s prevajanjem, v italijanščino je prevedla več del hrvaške književnosti. Leta 2008 ji je predsednik Republike Italije Gorgio Napolitano dodelil naziv Viteza Republike Italije.


Christian Sinicco (Trieste, 1975). La sua prima raccolta è »Mare del Poema« (1997-1998), rieditata recentemente e pubblicata assieme alla prima parte della raccolta »Ballate di Lagosta« (Edizioni CFR, Piateda 2014; nota introduttiva di Alberto Bertoni). Nel 2003 diviene caporedattore del magazine Fucine Mute, tra i primi periodici multimediali ad essere iscritto nel Registro Stampa (1998): firma articoli e interviste (ad esempio a Luzi, Spaziani, Loi, Villalta) e all'interno di Fucine avvia il progetto di catalogazione e critica delle opere di poesia delle generazioni nate a partire dagli anni 70, attività che continua tuttora. Partecipa al blog Absolute Poetry, realizzando la prima mappatura della poesia in rete attraverso una serie di interviste e, dopo la pubblicazione nel 2005 di passando per New York (Lietocolle, Como; un libro politico, che riflette il triennio dopo il crollo delle Twin Towers; prefazione di Cristina Benussi) numerose iniziano a essere le sue letture, performance e concerti, anche con il gruppo rock Baby Gelido, in Italia e all'estero. Nel 2008 vince il Trieste International Poetry Slam - nel 2013 diventerà il primo presidente della LIPS - Lega Italiana Poetry Slam. Nel 2008, lascia Fucine Mute e Absolute Poetry e inizia a collaborare con Argo per cui ha curato la ricerca sulla scena dialettale italiana sfociata nel 2014 nell'antologia »L’Italia a pezzi. Antologia dei poeti in dialetto e in altre lingue minoritarie« (1950-2013) (Gwynplaine edizioni). Sempre per la rivista Argo cura la sezione internazionale dell'Annuario di poesia.

 
PESNIK NA CESTI!!! Koper 19. 5. 2016 PDF Stampa E-mail
Scritto da Neven   
Domenica 15 Maggio 2016 17:28
There are no translations available.

Rosanna Bubola (1975) je igralka Italijanske drame Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki, zaključila pa je tudi študij moderne književnosti na Filozofski fakulteti v Trstu z diplomskim delom o rovinjskem pesniku Ligiu Zaniniju. Za poezijo je dobila nagradi Pola poesia in Istria nobillissima, objavila pa je tudi vodnik po Krasu Vivere il carso (2004). Je avtorica besedil o Istri, njeni zgodovini in ljudskem izročilu, ki jih režira in uprizarja na sugestivnih mestih v naravi, da bi tudi tako v gledalcih zbudila strast do gledališča. Z gledališko pedagoginjo Ano Pelko od leta 2010 vodi gledališke tečaje za mlade ZIID Teatar, ki podirajo jezikovne meje in predsodke in pomagajo otrokom pri rasti v kreativnem in konstruktovnem okolju. Njeno vodilo je: »Življenje, kot tudi gledališče, je treba živeti v popolnosti, je neprekinjeni eksperiment, stalno iskanje samega sebe, svojih sposobnosti in mej, radovednost pa je stredstvo, ki ga ne sme nikoli zmanjkati.«


Barbara Pogačnik (1973) je objavila pesniške zbirke Poplave (2007), V množici izgubljeni papir (2008) in Modrina hiše (2013). Diplomirala je na belgijski univerzi Université Catholique de Louvain in magistrirala na temo slovenskih prevodov in recepcije Mallarméja na pariški Sorbonni. Gostovala je na številnih literarnih festivalih po svetu, njene pesmi so vključene v različne antologije (v francoščini, angleščini, poljščini, češčini, hebrejščini, nizozemščini), prevedene v več kot 20 jezikov, bile pa so tudi uglasbene. Ukvarja se tudi z literarno kritiko in prevaja iz francoščine pa tudi italijanščine, angleščine, srbščine in hrvaščine. Je članica uredniškega odbora revije Literatura, bila je sourednica publikacije Litterae slovenicae pri Društvu slovenskih pisateljev. Aleš Debeljak je na zavihku njene prve pesniške zbirke zapisal: "Knjiga za literarne sladokusce in vse tiste, ki slutijo, da življenje ni niti predstava niti zabava, ampak zadrega."


Uroš Prah (1988) je absolvent filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ustanovni član in glavni urednik Paraliterarnega društva in revije I.D.I.O.T, avtor pesniških zbirk Čezse polzeči (2012) in Tišima (2015). Njegova poezija je objavljena v revijah I.D.I.O.T, Tribuna, Pogledi, na spletu (Agon, Pro-letter), Mein schwules Auge (2012) in drugje, občinstvo navdušuje tudi po Nemčiji in Balkanu. Mojca Pišek je v Dnevniku o poeziji njegove prve pesniške zbirke zapisala: »Intimnost, sploh poudarjen eroticizem, daje takt bivanju, je notranji ritem življenja, ki se dviga čez suhoparna in gola ozadja. Medtem ko pesemske refleksije družbenega okolja vedno znova prečkajo strahove, prelagajo malodušje in zapadajo negotovim ugibanjem, čisto drugače, polno in vročično, živi telo, čemur skuša slediti tudi beseda.«


Asja Bakić (1982) se je rodila v Tuzli, živi in dela v Zagrebu. Na univerzi v Tuzli je diplomirala iz bosanskega jezika in literature. Objavila je pesniško zbirko Može i kaktus, samo neka bode (2009), ki je bila leta 2010 nominirana za nagrado kiklop za najboljši literarni prvenec. Piše blog V kraljestvu Melanholije (asjaba.com) in je ena od urednikov in avtorjev Mufa (muf.com.hr), spletnega portala o feminističnem branju popularne kulture. Književnost v hrvaščino prevaja iz angleščine, francoščine, nemščine in španščine (Emily Dickinson, Henrija Michauxa, Alejandro Pizarnik, Klausa manna, Emila Ciorana in Jacquesa Ranciera). Ob poeziji, stvarni literaturi in esejih piše tudi kratko prozo, izdala je zbirko kratkih zgodb Mars (2015). Nekatere njene kratke zgodbe so bile vključene v antologijo mlajših proznih avtorjev Bez vrata, bez kucanja (2012). Dinko Kreho je o zbirki Mars na booksa.hr zapisal: »Skupna lastnost vseh junakinj Asje Bakić so fundamentalne uporniške poteze: hitro se sprašujejo o zakonitosti, predsodkih in implicitnih ali eksplicitnih predpostavkah, na katerih je zgrajen svet, v katerem žive. Glede na to, da je takšna poteza nemogoča brez prevpraševanja lastne pozicije in delovanja v družbi, je njihova govorica o sodobnosti vedno prežeta z introspekcijo.«

Dušan Šarotar (1968) je pisatelj, pesnik, scenarist in publicist, izjemen pripovedovalec, doma iz Murske Sobote. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral sociologijo in filozofijo. Od leta 1999 je objavil štiri romane: Potapljanje na dah (1999), Nočitev z zajtrkom (2003), Biljard v Dobrayu (2007) in Panorama (2014), dve zbirki kratkih zgodb: Mrtvi kot (2002) in Nostalgija (2010) ter tri pesniške zbirke: Krajina v molu (2006), Hiša mojega sina (2008) in skupaj s Ferijem Lainščkom Občutek za veter (2004). Za nacionalno televizijo je napisal več scenarijev za dokumentarne filme, med njimi za portrete o literatih Milanu Deklevi, Gregorju Strniši, Matetu Dolencu in kiparju Stanetu Jarmu, sodeloval je pri dokumentarcu Martina Turka Doberdob. Pri založbi Franc-Franc je pred kratkim izšla njegova najnovejša dvojezična knjiga v slovenščini in jeziku porabskih Slovencev Ostani z mano, duša moja (2011), kmalu za njo pa še zbirka esejev Ne morje ne zemlja (2012). Je občutljivi zapisovalec spomina, žalosti in človekove duše, v svojem opusu je oživil spomin na murskosoboške Jude in pisal o evropskih razseljencih in iskalcih novega doma. O srečanju z današnjimi begunci je za Primorske novice povedal: »Česar sami nočemo izgubiti, ne smemo vzeti drugim.«



Mile Stojić (1955) je bosansko-hercegovski pesnik, publicist in prevajalec. Študij slavistike je zaključil na Univerzi v Sarajevu, zatem pa je kot literarni kritik pisal za številne jugoslovanske časopise. Med letoma 1989 in 1992 je bil tudi glavni urednik časopisa Odjek v Sarajevu. Leta 1992 je zapustil Sarajevo in bil najprej zaposlen kot urednik političnega glasila Tjednik v Zagrebu, nato pa je odšel na Dunaj, kjer je na tamkajšnji univerzi predaval južnoslovansko književnost. Danes ponovno živi in ustvarja v Sarajevu. Stojićevo poezijo zaznamujeta nostalgija in politična angažiranost. Objavil je več kot deset knjig, med njimi so: Glasovi sarajevske noći (1992), ki so v celoti zgoreli v sarajevski tiskarni, Prognane elegije (1992) in Prozor, riječ, bosanski alfabet (2000). Njegova dela so prevedena v več kot dvajset svetovnih jezikov. Je sopodpisnik odprtega pisma petih bosansko-hercegovskih in hrvaških intelektualcev, ki je bilo 6. januarja 1992 poslano predsedniku Hrvaške Franju Tuđmanu kot »odgovornemu za politično uničenje BiH«. S svojim ostrim jezikom komentira dnevne dogodke v medijih na prostoru nekdanje Jugoslavije. Muharem Bazdulj je v Danih zapisal: »Prevladujoča občutka v njegovi liriki sta obžalovanje in nostalgija […] V svojih najboljših pesmih spretno prepleta poezijo in svojevrsten angažma.«


 
«InizioPrec.12345Succ.Fine»