PESNIK NA CESTI!!! (Koper, 16. 5. 2019)

KOPER

16.30-18.30  PESNIK NA CESTI

(dvorišče društva PINA, Gortanov trg 15 in vrt družine Čalija, Ul. Agrarne reforme 6)

Aida Bagić, Boris Dežulović, Claudio Geissa, Marko Matičetov, Francisco Tomsich, Alferija Bržan, Ahmed Burić

Aida Bagić (1965), hrvaška pesnica, je diplomirala iz obče lingvistike in filozofije na filozofski fakulteti v Zagrebu in magistrirala iz političnih znanosti na Univerzi Massachusetts. Sodelovala pri ustanavljanju feminističnih in mirovnih organizacij. Objavila je zbirko poezije Ako se zovem Sylvia (Aora, Zagreb, 2007) in Tijela su laka meta (Mala zvona, Zagreb, 2014) ter zbirko kratke proze Znam li ja gdje živim (Zoro, Zagreb, 2012). Je udeleženka šole za integrativni osebni razvoj in terapevtsko delo Centra za integrativni razvoj v Zagrebu, deluje kot raziskovalka in svetovalka.

Boris Dežulović (1964), rojen v Splitu, novinar in pesnik, je začel novinarsko pot pri Nedjeljnji in Slobodni Dalmaciji, skupaj s pokojnim Predragom Lucićem pa je ustanovil satirični tednik Feral Tribune. Sedaj piše kolumne za hrvaški Globus (Ugovor s đavlom) in slovenski Dnevnik (Slovenija, moj deželovič). Leta 2016 sta s Predragom Lucićem na Forumu Tomizza v Umagu izvedla kabaret Pjesme žizze i Tomizze. Za zbirko družbenokritične poezije Pjesme iz Lore (2005) je prejel nagrado hrvaškega Helsinškega odbora, za roman Christkind (2003) pa nagrado hrvaškega Jutarnjega lista. Več njegovih kolumn je izšlo tudi v knjižni izdaji.

Claudio Geissa (1956, Pulj) od leta 1977 živi v Kopru, kjer je začel delati v italijanskem programu Radia Koper/Capodistria in sodelovati s koprsko samoupravno italijansko skupnostjo pri organiziranju gledališke dejavnosti. Bil je pobudnik Mednarodnega srečanja pisateljev ob meji v Portorožu (1988), ki je trajalo tri leta in je bilo zagotovo eden najpomembnejših literarnih in kulturnih dogodkov ne le v regiji, ampak po vsej Sloveniji. Že desetletja piše poezijo, večkrat je bil nagrajen na natečaju Istria Nobilissima. Objavil je pesniške zbirke: Storia di fughe e fragili utopie (2006), Nazional Mittel (2007), In Smemoriam (2010), Inseminazione patetica (2011), Spruzzi di ombre (2012).

Marko Matičetov (1984) je izdal štiri pesniške zbirke: V vsaki stvari je ženska (2006), Boš videl (2009), Lahko noč iz moje sobe, Brazilija (2013) in Na tleh je nastalo morje (2018). Nekaj njegovih pesmi je prevedenih v angleški, italijanski, španski, portugalski in srbski jezik. V knjižni obliki sta izšla portugalska prevoda pesmi Brazilija/Brasil (2016) in Boa noite do meu quarto, Brasil (2019) ter srbski prevod pesmi Srce u pesku Kopakabane: izabrane pesme (2017). Nekaj njegovih pesmi je v uglasbitvi Tea Collorija in Metoda Banka na albumu Pesem o morju, na koncertih pa jih s skupino Poetrio izvaja Mirjana Gvozdenac. Živi v Luciji in dela kot bibliotekar v Mestni knjižnici Piran.

Alferija Bržan (1946), dolgoletna koprska profesorica slovenščine, doma od Svetega Antona, je objavila dve knjigi narečne poezije, prevedeni v knjižni jezik: Čista voda (1997) in Ud kapca du murja (2001). Je avtorica številnih strokovnih zapisov o slovenski istrski književnosti, že dolga leta pa s koprsko knjigarno Libris snuje unikatno prireditev, t. i. Librisove poletne narečne večere, ki po trgih in dvoriščih istrskih vasi združujejo skupne nastope literarnih ustvarjalcev iz slovenskega in hrvaškega dela Istre.

Francisco Tomsich (1981, Urugvaj), potomec slovenskih izseljencev, likovni umetnik in literarni ustvarjalec; od leta 2003 piše in objavlja, razstavlja, dela za gledališče, raziskuje in oblikuje pedagoška orodja, pri čemer uporablja različne medije in jezike.  Je soustanovitelj več umetniških združenj v Južni Ameriki in Evropi. Prejel je številne nagrade, med drugim leta 2012 nacionalno nagrado za književnost urugvajskega ministrstva za izobraževanje in kulturo in FEFCA-štipendijo za mlade umetnike (2013). Živi v Izoli.

Ahmed Burić (1967, Sarajevo) je eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na področju bivše Jugoslavije, znan po duhovitih, pronicljivih interpretacijah svojega mesta in sveta, ki jih lahko redno berete predvsem na portalu Radia Sarajevo. Po koncu vojne, ki jo je deloma preživel tudi v Sloveniji, je zaslovel kot pesnik, najprej z zbirko »Bog tranzicije« (2004), nato so sledile »Solze nafte in krvi« (2009) ter »Materni jezik« (2013).