PESNIK NA CESTI!!! (Koper, 17. 5. 2018)

KOPER

16.30-18.30  PESNIK NA CESTI

(dvorišče palače De Franceschi, Tumova 2; vrt družine Čalija, Ul. Agrarne reforme 6)

Alessandro Salvi, Tanja Stupar Trifunović, Edelman Jurinčič, Slobodan Šnajder, Ahmed Burić, Tibor Hrs Pandur

Alessandro Salvi (1976.), vive da sempre a Rovigno, in Istria. Scrive versi e ha pubblicato la raccolta “Piovono formiche carnivore e altre inezie” (Aletti, Villalba di Guidonia, 2008), la plaquette “I fori nel mare” (En Avant! Produzioni, Pistoia, 2011), “Santuario del transitorio” (L’arcolaio, Forlì, 2014). Nel 2011 con la silloge “Eserciziario di metafisica per principianti” vince il IV premio ex-aequo al concorso Pubblica con noi, indetto da Fara Editore di Rimini. Una seconda edizione del suo libro d’esordio (Piovono formiche carnivore e altre inezie) è uscita nel mese di dicembre del 2011 per conto della casa editrice rovignese Apeiron, con traduzione croata del testo a fronte, per mano di Roman Karlović. Le sue poesie sono incluse in opere collettive e antologie: “Le parole rimaste” (Edit, Fiume 2010), “Il segreto delle fragole” (LietoColle, Faloppio 2009), “Creare mondi” (Fara, Rimini 2011), “La giusta collera” (CFR edizioni, Sondrio 2011), “Labyrinthi” (Limina Mentis, Villasanta 2012). I suoi versi, varie traduzioni e articoli di varia natura sono apparsi nelle seguenti riviste: La Battana (Fiume, Croazia), Le Voci della Luna (Sasso Marconi, BO), Nova Istra (Pola, Croazia), Zarez (Zagabria, Croazia),  Treći Trg (Belgrado, Serbia), Sovremenost (Skopje, Macedonia) e altrove.

Tanja Stupar Trifunović (1977), bosansko-hercegovska književnica. Rojena je bila v Zadru. Diplomirala je na Filološki fakulteti Banjaluki,  kjer tudi živi. Je urednica Časopisa za književnost, umetnost in kulturo Putevi (Poti). Piše poezijo (Kuća od slova/Hiša iz črk, 1999., Uspostavljanje ravnoteže/ Vzpostavljanje ravnotežja, 2002., O čemu misle varvari dok doručkuju /O čem mislijo barbari, medtem ko zajtrkujejo, 2008., Glavni junak je čovjek koji se zaljubljuje u nesreću/  Glavni junak je človek, ki se zaljublja v nesrečo, 2010.) in prozo (Adornova svraka/Adornova sraka 2007., kolumne; Satovi u majčinoj sobi/Ure v mamini sobi, 2016., roman). Zastopana je v več antologijah in izborih poezije in proze, doma in na tujem. Za svojo poezijo je prejela več nagrad in njena dela so bila prevedena v angleški, francoski, nemški, poljski, slovenski in danski jezik. Prejela je nekaj pomembnih nagrad za poezijo in prozo. Knjiga pesmi O čem misle varvari dok doručkuju/ O čem mislijo barbari, medtem ko zajtrkujejo je bila kot najboljša knjiga poezije, objavljena v BIH leta 2008, nominirana za literarno nagrado za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo (CEE LITERATURE AWARD) in je prišla v ožji izbor. Za roman Satovi u majčinoj sobi/ Ure v materini sobi je leta 2016 dobila Nagrado Evropske unije za književnost (EUPL).

Edelman Jurinčič (1952, Boršt pri Kopru) je slovenski pesnik in urednik, ki je leta 1972 debitiral pri Založništvu tržaškega tiska s Pesmimi v zbirki Pesniški list, nato pa objavil še pet samostojnih zbirk (med njimi Mladi junci v ritmu jeseni, 1986) in dve v soavtorstvu ter zbirko kratke proze Istrani (1991). Njegova najnovejša pesniška zbirka so Tamariske v laguni časa (2017). Piše v knjižni slovenščini, njegova besedila pa so prepletena z istrskimi narečnimi besedami. Na modernistični način tematizira eksistencialno stisko istrskega podeželana po drugi svetovni vojni spričo družbenih in ekonomskih sprememb, razmerje med podeželjem in mestom, naravo in kulturo ipd.

Slobodan Šnajder (1948) je hrvaški dramatik, pisatelj in publicist, znan po dramah Peto evanđelje in Kosti u kamenu. Najbolj razvpita je njegova znamenita drama Hrvatski faust, ki je bila prvič uprizorjena v Splitu 1982, več uprizoritev pa je, kot mnoga druga njegova dela, doživela tudi v tujini. Bil je ustanovitelj in dolgoletni urednik gledališke revije Prolog. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil za približno deset let izključen iz hrvaškega gledališkega življenja, njegovih dram niso uprizarjali, je bil pa v tistem času kolumnist časopisa Glas Slavonije in reškega Novega lista – njegove kolumne so kasneje izšle v knjigah Kardinalna greška in Umrijeti pod zvezdom. Prejel je vrsto domačih in tujih nagrad za dramsko ustvarjanje. Svoj prvi roman Morendo je objavil leta 2012, največji uspeh pa dosegel z romanom Doba mjedi (2015), ki je bil dvakrat ponatisnjen in je prejel vse najpomembnejše nacionalne literarne nagrade, zaobjema pa dogajanje, razpeto čez več stoletij in pokrajin, od Slavonije do Poljske.

Ahmed Burić (1967, Sarajevo) je eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na področju bivše Jugoslavije, znan po duhovitih, pronicljivih interpretacijah svojega mesta in sveta, ki jih lahko redno berete predvsem na portalu Radia Sarajevo. Po koncu vojne, ki jo je deloma preživel tudi v Sloveniji, je zaslovel kot pesnik, najprej z zbirko »Bog tranzicije« (2004), nato so sledile »Solze nafte in krvi« (2009) ter »Materni jezik« (2013).

Tibor Hrs Pandur (1985, Maribor) je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Objavil je knjigo pesmi Enerđimašina (Center za slovensko književnost, 2010), prevedel Jima Morrisona (CSK, 2011), napisal dramo Sen 59 (2009), za katero je dobil nagrado za mladega dramatika (2013) na Tednu slovenske drame. Je eden od urednikov in soustanovitelj Paraliterarne organizacije in revije I.D.I.O.T.