Razstava LAPIS HISTRIAE: AZIL (Koper, 16. 5. 2019)

19:00h

PALAČA GRAVISI, SKUPNOST ITALIJANOV „SANTORIO SANTORIO“

razstava LAPIS HISTRIAE: AZIL, kuratorka Maja Briski  

• ARTISTS•
Goran TRBULJAK [Zagabria/ZAGREB]
Zdravko MILIĆ [Albona/Labin]
Tomislav BRAJNOVIĆ [Golo Brdo]
Bane MILENKOVIĆ [Zagabria/ZAGREB]
Annamaria CASTELLAN [Trieste/Trst]
Ana JAZBEC [Lubiana/Ljubljana]
Nikola ZELMANOVIĆ [Zagabria/ZAGREB]
Andrej FURLAN [Lubiana/Ljubljana]
Zaneto PAULIN [EUrope]
Nataša SEGULIN [Capodistria/Koper; Lubiana/Ljubljana]
Igor HOFBAUER [Zagabria/ZAGREB]
Robert SIRONI [Umago/Umag]
Duje JURIĆ [Zagabria/ZAGREB]
Thomas STERNA [Aschaffenburg, Germania/Nemčija]
Danilo DUČAK [Montona/Motovun]
Maja BRISKI [EUrope]
Goran RUŠINOVIĆ [New York]

curatrice della mostra / KUSTOSINJA RAZSTAVE
Maja Briski
Supporto visuale e mediatico / Medijska in vizualna podpora
Egoist Artz & Partz VISUAL CULTURE
PRODUCED BY
Maja Briski for EGOIST Artz & Partz
with GRIN Photo Gallery [Umago/Umag]

Letošnji že peti multimedijski dogodek, zamišljen kot vizualna nadgradnja tradicionalnega literarnega natečaja Lapis Histriae, se ukvarja z najrazličnejšimi razmisleki o temi AZIL/ASILO/ASYLUM.  Že običajnemu izboru izvedbenih tehnik (kipi, instalacije, grafike, fotografije, performansi itd.) je umetnik Goran Rušinović, ki že leta gradi svojo kariero kot filmski režiser, dodal še filmski scenarij. Namreč njegovo izvirno filmsko predlogo z naslovom EXPATRIAR MANIFESTO je inspiriral kultni film Chrisa Markerja La Jetée iz leta 1962, posvečena pa je življenju in delu Fulvia Tomizze. To delo je, v pričakovanju uresničitve njegove uprizoritve, kakor svojevrstni presedan vgrajen kot zadnje besedilo v knjigi AZIL, zbirki najboljših kratkih zgodb, prispelih na istoimenski literarni natečaj.

Mednarodno ekipo umetnikov vodi Thomas Stern, ki je poslal dokument svojega izčrpljujočega performansa »1 Meter über Normal Null«, med katerim je devet ur nepremično stal na samem robu kamna v morski plitvini. Tržaška fotografinja Annamaria Castellan je pokazala svojo poetično vizijo materinskega azila, v katerem se razvija nerojeni otrok, medtem ko je Ana Jazbec iz Ljubljane sestavila instalacijo , v kateri bankovci, revolver in mobitel sugerirajo elemente, katerih zloraba vsakodnevno ogroža našo integriteto.

AZIL v performansu je ponudil tudi Tomislav Brajnović, ki je s svojim breztežnim »Preletom« spomnil na neke od najspekularnejših in najduhovitejših del Ilye Kabakova (»The Man Who Flew into Space from his Apartment«, izveden v okviru njegovega nastopa na tematski razstavi COSMOS v palači Grassi v Benetkah leta 2000). Slikar Duje Jurić razširja svoj običajni izvedbeni repertoar z duhovitim spreminjanjem v težko, z barvami prepojeno ogrinjalo s kapuco, prebodeno z izrabljenimi čopiči. Konceptualni raziskovalec Goran Trbuljak je digitaliziral analogno fotografsko beležnico svoje začasne instalacije (ki ne obstaja več), avtor pa jo uvršča v svoj dolgoročni opus, ki ga imenuje »Skice za skulpturo«.

Vsestransko ustvarjalni Zdravko Milić v svojem trademark stilu sestavlja multiplicirano kompozicijo »Retrodrom« z motivi letečih krožnikov in vesoljskih angelov, medtem ko slovenska avtorica Nataša Segulin svoje zatočišče najde v minimalističnih motivih morske obale, morja in neskončnega obzorja pod naslovom »Imaginarij upanja«.

Ironične, a ne nujno tudi politično obarvane komentarje, so pokazali Andrej Furlan in Robert Sironi. Furlan monumentalno instalacijo z bizarnim motivom na slovensko-hrvaški meji, na kateri dominira smrtonosna bodeča žica, natisne na odsevno zrcalno podlogo, tako da vsak opazovalec lahko vidi svoj lik v žični kletki.  Sironi pa  beleži skupino priseljencev, ki brezdelno sedeči na klopi poslušajo mile zvoke pozlačene harfe, katere žice prebira lokalni ulični glasbenik, pričakujoč od mimoidočih kak evro: fotografija ima zelo primeren naslov – »Scherzo triestino«.

Mladi zagrebški fotograf Nikola Zelmanović je poslal svoj »Azil«,  drobno estetsko kompozicijo, s katero kaže svojo prefinjeno občutljivost, uveljavljeni slikar Bane Milenković pa je dodal prikaz svojega osebnega bega iz slikarstva v keramiko s kolekcijo infantilno dizajnirane obutve, s poudarkom na karikiranih modnih čeveljcih z visoko peto.

Izjemno pretresljivo olje na platnu je poslal motovunski azilant Danilo Dučak, ki je posebej za projekt AZIL po skoraj dvajsetih letih dokončal svojo sliko z naslovom »Mate«, s katero spremlja neverjetno usodo nekdanjega znanca iz New Yorka.

Skupino umetnikov na tej izbrani skupni in žirirani razstavi končuje očarljiva zbirka ilustracij zagrebškega kultnega risarja Igorja Hofbauerja, katerega knjiga »Mister Morgen« nedvomno spada med vrhunska dela sodobne hrvaške umetnosti.

Po premierni predstavitvi v umaški galeriji GRIN se projekt AZIL predstavlja v Kopru v okviru jubilejnega Forum Tomizza, katerega letošnja tema je POGUM, kasneje pa še v tržaški državni knjižnici. Vse v duhu slogana »Dvajset let poguma«, s katerim se obeležuje, bolje rečeno izvrstno odraža dvajset let obstoja in delovanja enkratnega primera uspešnega in ustvarjalnega mednarodnega kulturnega sodelovanja.

MAJA BRISKI

(likovna kritičarka, kustosinja, samostojna producentka in umetniški vodja)