Simpozij v Kopru (17. 5. 2018)

Tridnevna prireditev, ki se odvija v zglednem sodelovanju treh držav in treh mest (Trsta, Kopra in Umaga), se pričenja v sredo 16. 5. v Trstu, nadaljuje v Kopru 17. 5. in se sklene v Umagu 18. in 19. 5. 2018.

Letošnji Forum, ki nosi pomenljiv naslov AZIL, se skozi simpozij in spremljevalne programe  ukvarja z aktualno temo zatočišča vsakršne vrste. Kdo sliši, razume, prevaja življenjske zgodbe azilantov? In na drugi strani: umetniki in intelektualci zaznavajo, kako se jim potihoma ali na glas oža prostor javnega delovanja in se zato odločajo za notranji eksil. Kje torej danes najti zatočišče, azil?

KOPER

četrtek, 17. 5.

10.30  PALAČA GRAVISI, SKUPNOST ITALIJANOV,  Ul. OF 10

SIMPOZIJ AZIL

Udeleženci: SLOBODAN ŠNAJDER (Zagreb), IVA KOSMOS (Ljubljana) FRANCO PERÒ (Trst), MIHA BLAŽIČ N'TOKO (Ljubljana), EMIR IMAMOVIĆ PIRKE (Šibenik), ALJOŠA PUŽAR (Reka, Ljubljana)

Slobodan Šnajder (1948) je hrvaški dramatik, pisatelj in publicist, znan po dramah Peto evanđelje in Kosti u kamenu. Najbolj razvpita je njegova znamenita drama Hrvatski faust, ki je bila prvič uprizorjena v Splitu 1982, več uprizoritev pa je, kot mnoga druga njegova dela, doživela tudi v tujini. Bil je ustanovitelj in dolgoletni urednik gledališke revije Prolog. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil za približno deset let izključen iz hrvaškega gledališkega življenja, njegovih dram niso uprizarjali, je bil pa v tistem času kolumnist časopisa Glas Slavonije in reškega Novega lista – njegove kolumne so kasneje izšle v knjigah Kardinalna greška in Umrijeti pod zvijezdom. Prejel je vrsto domačih in tujih nagrad za dramsko ustvarjanje. Svoj prvi roman Morendo je objavil leta 2012, največji uspeh pa dosegel z romanom Doba mjedi (2015), ki je bil dvakrat ponatisnjen in je prejel vse najpomembnejše nacionalne literarne nagrade, zaobjema pa dogajanje, razpeto čez več stoletij in pokrajin, od Slavonije do Poljske.

Iva Kosmos je kulturologinja, ki raziskuje interakcijo med kulturno produkcijo (predvsem književnostjo) in družbo. Diplomirala je na Univerzi v Ljubljani z diplomsko nalogo Okcidentalizem in imagološke podobe Zahoda v delih avtorjev s področja bivše Jugoslavije, doktorirala pa na univerzi v Zagrebu z disertacijo: Mapiranje eksila v delih pojugoslovanskih avtorjev. Več let je delala kot novinarka, literarna kritičarka in kolumnistka (časnik Dnevnik, Radio Študent, LUD Literatura, spletna izdaja Massachusetts Review). Na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU deluje znotraj podoktorskega projekta Kulturni spomin v postjugoslovanskem gledališču. Kot raziskovalko jo zanimajo odnosi med kulturnim in literarnim poljem ter družbenimi sistemi, politiko, ideologijo, spominom in zgodovino ter pojugoslovanska književnost, umetnost in kultura vsakdanjega življenja.

Miha Blažič N'toko (1980) je slovenski raper, bloger, kolumnist revije Mladina in aktivist, znan po delovanju v avtonomni coni Rog in zavzemanju za tiste, ki so odrinjeni na rob, ter zagovarjanju sirskih beguncev, še zlasti Ahmada Šamija. Odraščal je v ZDA. IzdaI je več samostojnih albumov, med njimi so Emirates (2017), plošča Parada ljubezni pa velja za eno pronicljivejših kritik družbe. Izbor njegovih kolumen je izšel v esejistični zbirki Samoumevni svet (2016) – nominirana je bila za Rožančevo nagrado, ki se podeljuje najboljšim esejističnim zbirkam.

Franco Però (1950, Trst) je umetniški vodja Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine – Il Rossetti v Trstu. Diplomiral je na tržaški filozofski fakulteti (z diplomsko nalogo o zgodovini tržaškega gledališkega gibanja) in gledališki akademiji, deloval je predvsem kot režiser. Za sabo ima številne režije v različnih italijanskih gledališčih, pri svojem delu se je največkrat posvečal sodobnim avtorjem, blizu pa mu je tudi krajevna polpretekla zgodovina. V zadnjih letih je na primer na gledališke odre postavil življenje mirovnika Danila Dolcija, epopejo Aleksandrink, požig sarajevske knjižnice – Vijećnice. V dvojezični produkciji Slovenskega stalnega gledališča je zaživelo celo poročilo mešane italijansko-slovenske komisije, »kuhinjska« predstava, v kateri sta igrali Lara Komar in Tatjana Turco, kot je zapisal Primorski dnevnik. Ž

Emir Imamović Pirke (1973, Tuzla) je novinar in pisatelj, ki je bil urednik revije Dani, zdaj pa je izvršni urednik revije Gracija. Živel in delal je v Sarajevu, bil je tudi redni kolumnist portala Radiosarajevo.ba, sodelavec Novega lista, Jutarnjega lista, Slobodne Dalmacije itd., zdaj živi v Šibeniku. Njegov prvi roman Jel neko vidio djevojčice, kurve, ratne zločince je izšel 2006, temelji pa na resničnem dogodku, ugrabitvi štirih deklic leta 2001 v Bosni in Hercegovini. Je direktor Festivala alternative in levice - FALIŠ v Šibeniku. Izdal je še romana Tajna doline piramida (2008), Treće poluvrijeme (2010) in Terorist (2018).

Aljoša Pužar (Reka, 1974) je literarni zgodovinar, kulturolog in aktivist. Diplomiral je iz kroatistike na Filozofski fakulteti na Reki, kjer je tudi doktoriral. Drugi doktorat je pridobil na univerzi v Cardiffu. Predaval je na Filozofski fakulteti na Reki in Univerzi v Trstu, od 2007 do 2016 pa tudi na Korejski univerzi za tuje študije in univerzi Yonsei v Seulu. Trenutno predava kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objavil je kulturološko-filološke knjige: Granice, granice (2007), U tamni vilajet: kulturalni studiji liminalnosti (2007) in potopisno knjigo Azaleje na putu: korejske sličice (2009). Področja njegovega zanimanja so manjšinske kulture, interkulturnost, tranzicija, vprašanje družbenega in biološkega spola, meje itd.