ZID - IL MURO: multimedijska mednarodna razstava

ZID / IL MURO
Odprtje multimedijske mednarodne razstave
Palača Gravisi • Koper • 18. 5. 2017 ob 19.00 ur

Zbirka najboljših kratkih zgodb Lapis Histriae, s katero simpozij Forum Tomizza že dolgo zaključuje svoj vsakoletni program, po prvi predstavitvi v umaški galeriji GRIN nadaljuje svojo področno promocijsko turnejo z razstavo originalnih slikarskih del, s katerimi je opremljena ta privlačna knjiga, in sicer v galeriji v Palači Gravisi, v Skupnosti Italijanov v Kopru. Za uresničitev tega enkratnega, sedaj že tradicionalnega načina združevanja literature in likovne umetnosti, ki ga (po začetnem presenečenju leta 2015) sedaj vsi že pričakujejo z iskreno radovednostjo, sem k sodelovanju povabila deset umetnikov, računajoč pri tem na vsebinsko in izvedbeno raznolikost, s katero odgovarjajo na »Lapisov« lanskoletni tematski izziv – ZID.

Rezultat izbora, ki ga vidimo kot celokupno vizualno kompozicijo, je impresivna zbirka likovnih avtorskih del, narejenih na različne medijske načine - od enostavne ilustracije, fotografije, digitalnih kolažev, skulptur in instalacij do reprodukcije zidnih grafitov. Eno najbolj opaznih predstavljenih del je ’OTHERLAND, s katerim fotograf in tiskarski strokovnjak Robert Sironi nadaljuje svoje preizpraševanje sledov in znamenj osebne identitete. Že z odstranitvijo začetne črke »M« v angleškem naslovu projekta (motherland/domovina postane ’otherland/druga zemlja!) avtor poudarja krhkost stereotipa o ozemeljski pripadnosti, s katero se določa posameznikova identiteta. Z ignoriranjem mejnih črt, zapornic, ograj in bodeče žice Sironi signalizira možnost, da se istočasno ali občasno enako dobro in ”doma“ počuti tako v Umagu kot tudi v Trstu, na zemljepisnih koordinatah, na katerih se suvereno giblje od otroštva do danes. Njegova razstavna instalacija materializira to eksteritorialnost duha skozi fotografije protagonista na skalnati umaški obali, z naplavinami, vejo, izprano od morja, ki nosi malo mizico in potovalni kovček, kontradiktorne simbole želje po obstanku in potrebe po odhodu. V razstavnem prostoru ti predmeti s fotografij zaokrožujejo avtorjevo instalacijo, skupaj s kapo, vzeto iz omenjenega potovalnega kovčka, sicer zapolnjenega z bizarnimi predmeti, kot so slušalke radijskega vezista, konjska glava, voltmeter, plinska maska s filtrom, nerjaveči krožniki, otroški čeveljčki iz časa 2. svetovne vojne, bakelitni telefon, renesančni ovratnik, kapa tankista JLA, planinski nahrbtnik in bela t-shirt majica z motivom Rovinja, torej z vsem, kar je nujno potrebno za brezskrbno potovanje v neznano.

Avtorica druge pomenljive instalacije na razstavi je Anita Kontrec, umetnica, ki je vso svojo umetniško pot zgradila prav tako na posebni tranziciji, in to med Zagrebom in Kölnom. Še kako priročno za razstavo ZID, saj avtorica podrobn prepleta svoja dva koncepta ”Grenz über Gänger“ ter ”Homes & Dreams“, poudarjajoč svojo neodvisnost in pripadnost prefinjeni človeški čutnosti: ”Zame je umetnost moj notranji dom, zaklonišče za dušo. Varuje me pred brezumjem tega sveta, ki postaja vse bolj razdiralen. Istočasno me moja umetnost odpira za neskončno lepoto sveta. Vsaj v mojih očeh.“

Eden od najbolj znanih hrvaških ilustratorjev Milan Trenc s svojimi deli pridaja svoj komentar k vse bolj očitnim razpokam pri obravnavi naravnih virov, ki še vedno kljubujejo aktualnim civilizacijskim okovom, medtem ko Armano Jeričević predstavlja enega od motivov iz svoje bogate serije portretov obiskovalcev, ki jih je fotografiral pred napol porušenim zidom istrski vasi Furuli, kjer živi.

Občuteno prežemanje istrskih, regionalnih in globalnih motivov nadaljujeta tudi umetnici Akiko Sato, Japonka, ki se je preko New Yorka znašla v Zagrebu, in Nat von Sky, Poljakinja, katero je pot iz rodnega Jawora odvedla v britanski Gloucester. Akiko Sato se predstavlja s skico performansa ”Bodysuit tattoo“, ki jo je izdelala po reprodukciji slike, katere avtor je legendarni japonski slikar Utamaro, poudarjajoč človeško kožo kot sredstvo neposrednega telesnega stika med ljudmi, pogosto razdvojenimi s čustvenimi zidovi v vsakodnevnem življenju. Končna verzija njenega dela je tetovaža na koži, simbolični zemljevid čustvenih vezi med različnimi človeškimi organi in deli telesa, ki bi v končni fazi mogla služiti tudi kot svojevrsten vodič za stik z drugim tako označenim telesom oziroma osebo. Nat von Sky je na razstavo poslala nekaj svojih izrednih kolekcij digitalnih kolažev, od katerih sem izbrala ”Behind“, občutljivo serijo o samoizolaciji in kasnejšem, negotovem poskusu vrnitve v resničnost, kakršnokoli že.

Znotraj razstavne postavitve del posameznih avtorjev, ki jih očitno ne povezuje samo tema, temveč tudi njihov nedvomni status umetniških nomadov, je posebno mesto zavzel triptih ”Taped“ mlade berlinske umetnice Birte Bosse, sestavljen iz kombinacije črno-belih risb in lepilnega traku. Jasna sporočila in nepretenciozni, skoraj otroški grafizmi brez nepotrebnih kolorističnih dodatkov, nas nepremagljivo privlačijo s svojim šarmantnim stilom in urbanim vzdušjem.

Delček ustvarjalnega razmisleka o načinih funkcioniranja prostora in osebnem pristopu promocije avtorjev in njihovih del je opazen tudi v načinu predstavitve Zaneta Paulina in Hassana Abdelghanija, katerih slike so natisnjene na velike samolepljive folije, ki so dobesedno stopljene z galerijskimi zidovi. Tako je izjemno ustrezno postavljena podoba ”KANFANAR 16/09/1943“, enostavna, vendar še kako pretresljiva analogna fotografija zidu z luknjami strelnih zadetkov, za katero avtor Hassan Abdelghani dodaja: ”V istrskem kraju Kanfanar, na Ulici 16. septembra, ki s kanfanarskega trga vodi proti Marićem, je bilo prav na ta dan leta 1943 ustreljeno 27 domoljubov. Streljanje v Kanfanarju je bilo maščevanje nemških vojakov v Rommlovi ofenzivi, potem ko so tukajšnji partizani zaustavili vlak in omogočili beg gojencem puljske vojaške šole, ki so jih peljali v enega od nemških taborišč.“ Poleg tega zgodovinsko podprtega istrskega motiva izbor tudi drugih likovnih del sloni na sorodnih koordinatah, točneje na ”Tomizzevem trikotniku“ Umag-Koper-Trst, kakor jih je naredil Zaneto Paulin. Najbolj učinkovito delujejo fotografije, postavljene neposredno na zid, brez podloge, stekla in okvirjev. Beseda je o grafitih z ulic omenjenih mest, z najpogostejšimi neobvladljivimi estetskimi, političnimi ali osebnimi sporočili, parolami in ekshibicijami, zaradi česar se je eno od teh del preselilo tudi na uradno naslovno stran knjige Zid, kot vodilni motiv skupne literarno-likovne teme.
Na koncu kot običajno še zanimivost: poleg uradnega ovitka knjige (za katerega sem oblikovala tudi posebni trijezični logotip projekta) je bilo med samo predstavitvijo razstave ”Zid“ prikazano tudi dvajset unikatnih primerkov knjige, na katere naslovnicah (na treh zbirateljsko označenih primerkih) so objavljeni različni vizuali večine avtorjev, zastopanih na tej razstavi. Po tem je LAPIS HISTRIAE brez dvoma res enkraten tiskarski dosežek, saj je namesto običajnega enega ovitka letno v zadnjih treh letih izdal najmanj petdeset originalnih naslovnih strani, ki so – poleg prav tako številčnih in raznovrstnih »artolin« (umetniških razglednic) - postale del njegove privlačne in prepoznavne vizualne identitete.

Maja BRISKI, likovna kritičarka in kustosinja

• • •
Multimedijska razstava ”Zid“ / Palača Gravisi, Koper
Kustosinja in umetniška direktorica: Maja Briski / Priprava in tisk: Robert Sironi • Medijska in vizualna podpora: Egoist Artz & Partz production • Dela in avtorji: BEHIND / Nat von Sky (Poljska) • ’OTHERLAND / Robert Sironi (Umag) • WONDERLAND / Armano Jeričević (Furuli) • TAPED / Birte Bosse (Berlin) • KANFANAR 16/09/1943 / Hassan Abdelghani (Pulj) • Grenz Über Gänger in HOUSES & DREAMS / Anita Kontrec (Köln) • BRICK FINGER / Milan Trenc (Zagreb) • BODY SUIT TATTOO / Akiko Sato (New York) • STREET FIGHTING MEN #1-4 / Zaneto Paulin (EU) • Pokrovitelji razstave: Istrska županija in Mestna knjižnica Umag • Sponzorji: ”Villa Sossi“ (Umag), restavracija ”Lanterna“ (Savudrija), ”Dražin riba“ (Umag) in ”Pervino“ (Novigrad)