Pisatelj Fulvio Tomizza je umrl 21. maja 1999 v Trstu, od njega pa smo se poslovili 5. junija na pokopališču v Materadi pri Umagu. Na pobudo Milana Rakovca, istrskega pisatelja, prijatelja in prevajalca Fulvia Tomizze, se zbrani književniki in predstavniki uprave mesta Umag pogovarjali o organizaciji prihodnjega dogodka, ki bi bil vreden pomena del tega velikega italijanskega in istrskega pisatelja.

Ob prvi obletnici Tomizzove smrti je 27. in 28. maja 2000 v Umagu potekalo prvo mednarodno literarno srečanje, poimenovano »Tomizza in mi«. Iniciativni odbor srečanja so  sestavljali znani pisatelji, prijatelji Fulvia Tomizze: Milan Rakovac kot predsednik odbora in idejni pobudnik srečanja ter člani Nelida Milani-Kruljac, Ciril Zlobec, Ulderico Bernardi, Elvio Guagnini in Johann Strutz. V organizacijskem odboru pa so bili: Vlado Kraljević (župan mesta Umag), Floriana Bassanese Radin (Skupnost Italijanov Umag), Narcisa Bolšec-Ferri (Muzej mesta Umag) in Neda Fanuko (Ljudska univerza /Pučko otvoreno učilište »Ante Babić«). Pokrovitelja srečanja sta bila Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške in Istrska županija (pa tudi drugi), s svojo prisotnostjo pa so ga polepšali državni in županijski predstavniki. Simpozij se je zaključil s komemoracijo na Tomizzovem grobu v Materadi; ta običaj se ohranja še danes. Udeleženci srečanja so si ogledali njegovo hišo v bližnji Momikiji, kjer je napisal številne svoje romane.

Istega leta so se udeleženci srečanja dogovorili in izpeljali tudi prvi umaški založniški projekt, in sicer izid hrvaškega prevoda romana Fulvia Tomizze »Obiskovalka« (»La visitatrice«), iz italijanščine ga je prevedla Ljiljana Avirović. Novembra je bil predstavljen še zbornik predstavitvenih besedil s prvega simpozija. Ta zbornik je izhajal neprekinjeno štiri leta (2000– 2003), v letu 2008 pa so izšli tržaški referati s simpozija (2005–2007). V Umagu vse do danes neprekinjeno izhajajo hrvaški prevodi Tomizzovih del.

Glavni organizator srečanja v Umagu je Ljudska odprta univerza »Ante Babić«, velik osebni prispevek pa sta dali takratna ravnateljica dr. sc. Neda Fanuko (2000–2003) in vodja Mestne knjižnice Umag (ki je bila takrat del Univerze) Nives Franić. Od leta 2005 knjižnico vodi Neven Ušumović, Mestna knjižnica Umag pa je 1. oktobra 2006 postala samostojna ustanova in prevzela organizacijo srečanja. V letu 2018 je ta mlada institucija prejela priznanje stroke za sodelovanje pri organizaciji Foruma Tomizza: Društvo bibliotekarjev Istre je knjižnici Umag podelilo nagrado za NAJ projekt leta.

Prva tri leta (2000–2002) se je skupina intenzivneje ukvarjala s Tomizzovo življenjsko potjo in delom, po tem obdobju pa se je fokus preusmeril na tematizacijo fenomena meje v vseh njenih političnih, socioloških in kulturnih vidikih. To preusmeritev je poudarila sprememba imena iz »Tomizza in mi« (2000–2005) v »Forum Tomizza« leta 2006.

Za grafično podobo prireditve je do leta 2012 skrbel ugledni istrski fotograf in grafik Sergio Gobbo. Od leta 2013 pa vizualno podobo ustvarjata umetnostna zgodovinarka Maja Briski ter fotograf in grafični oblikovalec Zaneto Paulin.

KOPER, POTEM TRST!

Leta 2001 je prireditev »Tomizza in mi« odmevno vstopila v Koper. To je bil plod angažiranja vsestranske kulturnice Irene Urbič, predsednice organizacijskega odbora. Simpozij se je začel 1. junija 2001 v Mestni palači v Umagu in nadaljeval isti dan popoldne v Pretorski palači v Kopru. Srečanje so odprli visoki predstavniki države Slovenije in mesta Koper, organiziran pa je bil tudi obisk Radia Koper, kjer je Fulvio Tomizza delal kot mladenič. Pokrovitelja prireditve sta bila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Koper.

Ob koncu drugega leta prireditve se v Umagu odpre nov prostor za Tomizzo in njegove oboževalce. V spomin na velikega pisatelja je namreč od leta 2001 Skupnost Italijanov začela nositi njegovo ime. Nove, sodobno opremljene prostore Skupnosti Italijanov »Fulvio Tomizza« v Umagu so odprli 17. novembra 2001. Od leta 2002 poteka simpozij v Umagu v sodelovanju s tamkajšnjim Učiliščem in skupnostjo na tem območju.

Po zaslugi profesorice in prevajalke Ljiljane Avirović je leta 2002 obmejno literarno srečanje »Tomizza in mi« prvič potekalo na Visoki prevajalski šoli v Trstu. To je utrdilo Tomizzov biografski prostor in postavilo osnovno tridelno obliko tega dogodka. Na srečanje je prišel tudi konzul Republike Hrvaške v Trstu.

Po zaslugi Irene Urbič in zaradi posluha do njene pobude je leta 2002 glavni organizator srečanja v Sloveniji postala medijska hiša Primorske novice, vse večjo vlogo pa je imela Italijanska skupnost »Santorio Santorio« v Kopru in njen duhovni vodja Mario Steffè.

Od leta 2004 v navado prihajajo pesniško-glasbeni nastopi, ki vedno zaključijo to literarno-znanstveno srečanje. Pod imenom ISTRART (od leta 2006 ARTISTRA) so zasnovani večerni, prva leta maratonski nastopi pesnikov in glasbenikov, večinoma iz Istre in okoliških kulturnih regij. Na ta način se ta manifestacija “festivalizira” in odpira širši publiki.

Kako je osebna angažiranost odločilnega pomena za obstoj teh srečanj, pove tudi dejstvo, da se je šele leta 2005, ko se je organizaciji pridružila pesnica in prevajalka Patrizia Vascotto, kot predsednica kulturnega društva Gruppo 85 – Skupina 85 iz Trsta, vzpostavilo programsko “ravnovesje” med tremi Tomizzovimi mesti – Umagom, Koprom in Trstom. V letih 2003 in 2004 so namreč srečanja v Italiji potekala le s skromnim programom na Osnovni šoli »Fulvio Tomizza« v Dolini (San Dorligo della Valle). Poleg omenjenega društva, ki ga je vodila Patrizia Vascotto, se je leta 2005 kot soorganizator srečanj »Tomizza in mi« pridružilo še eno kulturno društvo iz Trsta – Altamarea.

FORUM TOMIZZA, LAPIS HISTRIAE IN POTI

Leto 2006 je ključno za nov koncept te manifestacije, posvečene Fulviu Tomizzi: programske vsebine se odpirajo aktualnim temam, družbena in umetniška vpetost srečanja se krepita. To je označeno s spremembo imena dogodka iz »Tomizza in mi« v »Forum Tomizza«. Iščejo se novi načini za vključitev širšega občinstva v program ter izogibanje elitizmu in akademski zaprtosti: zastavila sta se dva nova projekta, ki se nadaljujeta do danes: mednarodni natečaj za kratko zgodbo Lapis Histriae in Tomizzovi itinerarji.

Mednarodni natečaj za kratko zgodbo Lapis Histriae ima enako ali podobno tematiko kot simpozijski del Foruma Tomizza. Tako imajo vsi pisci, ki pišejo v italijanskem, slovenskem, hrvaškem, srbskem, bosanskem ali črnogorskem jeziku, možnost poslati svoj prispevek k osrednji temi. Od leta 2006 dalje ob koncu vsakega leta izide izbor najboljših zgodb v knjigi.

V prvem letu literarnega natečaja Lapis Histriae so bile sicer predvidene tri nagrade, podeljeni pa sta bili dve, ena za zgodbe v »štokavskih jezikovnih različicah« (hrvaščina, srbščina, bosanščina, črnogorščina) in druga za zgodbe v italijanščini; prvo nagrado je sponzoriralo umaško podjetje Sipro, d. o. o. (direktorica Vesna Žmak), drugo pa kulturno društvo Altamarea iz Trsta (predsednica Rina Anna Rusconi). Nagrado v obliki skulpture pisala še vedno izdeluje akademski kipar Ljubo de Karina. Izbor najboljših zgodb je bil istega leta natisnjen kot donacija umaškega podjetja Etigraf, d. o. o.

Drugi projekt, Tomizzovi itinerarji, je bil najavljen na umaškem simpoziju leta 2005. Od leta 2006 je vsako od mest, vključenih v projekt, razvilo svojo različico itinerarja – glede na lokalne možnosti in okoliščine.

V Trstu sta imeli glavno vlogo pri oblikovanju itinerarja Patrizia Vascotto in novinarka Stella Rasman. V okviru Foruma Tomizza je 24. maja 2006 v Ljudskem domu v Trstu potekal bogat literarni večer na temo krajevnih točk, povezanih s Tomizzo. Tovrstna predavanja oz. branja so se v Trstu nadaljevala tudi v prihodnjih letih, hkrati pa so se začeli vodeni sprehodi. V Trstu je intenzivno ukvarjanje z itinerarji rodilo več tiskanih izdaj: leta 2009 je izšla italijansko-slovenska knjižica avtoric Rasman in Vascotto »Itinerari Tomizziani a Trieste / Tomizzove poti okoli Trsta«, leta 2013 pa je tržaška založba Comunicarte Edizioni (lastnik Massimiliano Schiozzi) v sodelovanju z Mestno knjižnico “Attilio Hortis” natisnila zloženke z načrti poti v več jezikih ter novo, prenovljeno italijansko-angleško izdajo prej omenjene knjige Stelle Rasman in Patrizie Vascotto.

V Kopru osnutek literarnega vodnika pripravlja slovenistka in italijanistka Jasna Čebron; od leta 2007 se udeleženci prireditve v okviru Foruma Tomizza podajajo na vodene sprehode, v katerih sodelujejo tako prebivalci mesta kot širša javnost. V letu 2014 je Kulturni klub Koper v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in Skupnostjo Italijanov »Santorio Santorio« Koper v letu 2014 natisnilo tudi dvojezični prospekt z zemljevidom in bibliografskimi podatki z naslovom »Koper v pogledu Fulvia Tomizze”.

V Umagu organizacijo itinerarja prevzame Mestna knjižnica Umag v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov »Fulvio Tomizza«. Pri itinerarju po Umagu je najbolj angažiran fotograf Gianfranco Abrami, nato takratni načelnik Upravnega oddelka za družbene dejavnosti mesta Umag Dimitrij Sušanj ter knjižničarka Ivana Martinčić in direktor knjižnice Neven Ušumović. Leta 2009 je ta ekipa izdala še italijansko-hrvaško knjigo »Tomizzini itinerari / Itinerari Tomizziani«. Natis je finančno podprlo mesto Umag. Itinerarji po Umagu in okolici so organizirani občasno; največji premik je bil narejen po zaslugi italijanistke dr. sc. Sanje Roić, ki skupaj s svojimi študenti (s Filozofske fakultete v Zagrebu) prihaja v Istro in organizira izlete po Tomizzovih poteh od Umaga do Trsta.

Leto 2006 si bomo zapomnili tudi po projektu »Pesniki dveh manjšin«, v okviru katerega so pesniki slovenske manjšine v Italiji in pesniki italijanske manjšine v Sloveniji nastopili skupaj v Trstu in Kopru.

Istega leta je bila v Umagu v Galeriji Marin prvič organizirana razstava in predstavitev knjige, ki jo je vodila likovna umetnica in performerka Slavica Marin. Ta galerija je do leta 2022 stalna postaja programa Forum Tomizza v Umagu, kjer se organizirajo razstave in performansi priznanih umetnikov, promovirajo knjige, povezane z dogodkom, in bere poezija. Sodelovanje s Slavico Marin se nadaljuje vse do danes, njeni provokativni nastopi pa odpirajo izvirne poglede na aktualno temo dogodka.

Leta 2007 je bila organizacija literarnega natečaja Lapis Histriae poenostavljena in vzpostavljen model, ki je trajal do leta 2024: žirija je sestavljena iz treh članov, podeli se le ena nagrada za vse tri jezikovne skupine, nagrado prispeva umaško podjetje SIPRO, d. o. o. (znesek nagrade se postopoma povečuje!). Prvi logotip Lapisa je ustvaril hrvaški oblikovalec Marko Mihalinec (ki je tudi avtor vizualne podobe Mestne knjižnice Umag). Ob koncu vsakega leta knjižnica izda izbor najboljših zgodb, prispelih na natečaj, tisk pa financira mesto Umag. Od leta 2008 na natečaj vsako leto prispe najmanj 100 kratkih zgodb.

Najpomembnejši premik v letu 2008 pomeni vključitev Univerze na Primorskem v Kopru v organizacijo simpozija. Močnejše in intenzivnejše sodelovanje z univerzami je eden od strateških ciljev Foruma Tomizza – dogodek je bil že od začetka zamišljen kot literarno-znanstveno srečanje. V različne programske vsebine dogodka je bilo namreč že dotlej vključenih veliko število profesorjev z univerz v Kopru, Trstu, Pulju, Reki, Zagrebu, Ljubljani in Benetkah.

V letu 2009 je Forum Tomizza obeležil desetletnico smrti Fulvia Tomizze in deset let obstoja srečanj. Ob tej priložnosti so na zid družinske grobnice Tomizza v Materadi vgradili trijezično spominsko ploščo z napisom: PASSÒ A MIGLIOR VITA – NAPREJ V BOLJŠE ŽIVLJENJE – ODŠEL V BOLJŠE ŽIVLJENJE – FULVIO TOMIZZA – SCRITTORE – KNJIŽEVNIK – PISATELJ … Ob odkritju plošče so organizatorji v treh jezikih prebrali zadnje stavke iz najbolj znanega Tomizzovega romana »Boljše življenje«.

Ob deseti obletnici je dogodek dobil tudi svojo spletno stran v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku: www.forumtomizza.com. Stran vzdržuje Mestna knjižnica Umag.

NOVE OBLIKE, NOVI POGLEDI

V letu 2010 so se v Umagu zgodile pomembne novosti: 29. maja se je z veliko slovesnostjo zaključil 11. Forum Tomizza z odkritjem doprsnega kipa Fulvia Tomizze, ki ga je izdelal akademski kipar Mato Čvrljak iz Labina. Doprsni kip sta odkrila pisateljeva vdova Laura Levi Tomizza in župan mesta Umag Vili Bassanese.

Mestna knjižnica Umag je ob finančni podpori mesta Umag in Istrske županije začela novo serijo prevodov del Fulvia Tomizze v hrvaščino. Od leta 2010 vsako drugo leto izda en prevod prevajalke Lorene Monice Kmet iz Buj, knjigo uredi italijanska pisateljica Sanja Roić in tudi vodi pogovor ob njenem izidu. Lektorsko in korektorsko delo opravljata umaški knjižničarki kroatistka Tihana Dežjot Alessio in italijanistka Ivana Martinčić ter ravnatelj Neven Ušumović. Avtor fotografije za naslovnico je Gianfranco Abrami, prelom in tisk pa naredijo v tiskarni Arty, d. o. o., v Umagu.

Leta 2010 se je začelo sodelovanje s kustosinjo Majo Briski in fotografom Zanetom Paulinom (Egoist Artz & Partz). V njuni organizaciji je tisto leto v večernem programu Mestne knjižnice Umag nastopil umetnik in performer Ivo Vrtarić. Konec leta Briski in Paulin prevzameta tudi grafično oblikovanje edicije Lapis Histriae. Leto za letom, vse do danes, širita in izpopolnjujeta umetniško in medijsko dimenzijo Foruma Tomizza.

Prevajalka Lorena Monica Kmet je maja 2011 prejela nagrado Istrske županije za prevod romana »Dekle iz Petrovije« Fulvia Tomizze, ki je izšla pri Mestni knjižnici Umag.

Z izidom »Akacijevega gozda« leta 2012 (prevod Lorena Monica Kmet, izdajatelj Mestna knjižnica Umag) je bila tako v hrvaščino prevedena celotna »Istrska trilogija« Fulvia Tomizze. Dve leti prej je namreč ista ekipa izdala »Dekle iz Petrovije«, prvi roman trilogije »Materada« pa je v hrvaščini izšel že leta 1986 v prevodu Mateja Marasa.

Leta 2013 se je vizualna podoba dogodka spremenila: Maja Briski in Zaneto Paulin (Egoist Artz & Partz), že omenjena umetnika in sodelavca Foruma Tomizza, sta posodobila celostno zasnovo tiskanih in digitalnih vsebin.

Istega leta, ob obletnici rojstva Sergia Endriga (1933–2005), slavnega italijanskega kantavtorja, ki je skupaj s številnimi rojaki leta 1947 zapustil rodni Pulj, je bil v Gledališču Koper organiziran spektakularen koncert v okviru Foruma Tomizza; izšla je dvojna zgoščenka »1947 – Hommage a Sergio Endrigo« z vrhunskimi glasbeniki, ki so se s svojimi umetniškimi interpretacijami poklonili slavnemu pevcu. Tega leta je režiserka Ines Pletikos dokončala dokumentarni film Endrigo 47 za hrvaško televizijo (RTH), prav tako posnet na Forumu Tomizza.

V letu 2014 so se organizacijska povezovanja okrepila: v Kopru vlogo nosilca organizacije srečanja prevzameta Kulturni klub Koper (društvo, ustanovljeno leta 2006, njegova članica Irena Urbič je glavna organizatorka Foruma Tomizza) in Skupnost Italijanov  »Santorio Santorio«, katerega predsednik je ugledni kulturni delavec Mario Steffè, tudi dolgoletni sodelavec Foruma Tomizza.

V Trstu se kot partner nosilca organizacije Foruma Tomizza na novo pojavlja združenje Gruppo 85 – Skupina 85 (ki jo zastopa Patrizia Vascotto), od prej pa sodeluje Circolo di Cultura Istro-Veneta »Istria«, katerega predsednik je Livio Dorigo.  

V Umagu se odpre fotogalerija Grin Photo Gallery, ki je v lasti fotografa in tiskarja Roberta Sironića. To omogoča dopolnjevanje likovne razsežnosti tiskanih izdaj literarnega natečaja Lapis Histriae, ki ga Briski in Paulin v sodelovanju s Sironićem od leta 2014 počasi osamosvajata in oblikujeta multimedijske razstave z isto tematiko kot literarni natečaj. Prvi korak je bil storjen konec leta z izidom publikacije »Lapis Histriae 2014«, ki je vključevala prispevke 14 priznanih umetnikov iz regije na temo natečaja »Hoja po rampi« (imena umetnikov so našteta v posebnem poglavju o Lapisu). V naslednjih letih se po zaslugi Italijanske skupnosti »Santorio Santorio« redno organizirajo razstave v Umagu in še bolj atraktivno v Kopru.

V letu 2014 je bila prvič uresničena ideja, da bi programske vsebine Foruma Tomizza razporedili skozi vse leto (seveda ob ohranitvi osrednje manifestacije v maju).

V začetku leta 2015 je Mestna knjižnica Umag prenovila način izvedbe literarnega natečaja Lapis Histriae, v katerega sta sedaj vključeni še Mestna knjižnica »Attilio Hortis« iz Trsta in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra. Sprejeta so bila nova določila natečaja, po katerih lahko avtorji svoja dela pošljejo tudi na naslove omenjenih knjižnic v Italiji in Sloveniji. Poleg tega so te knjižnice sodelovale tudi pri promociji natečaja, s čimer se je povečalo število kakovostnih besedil iz Italije in Slovenije, zaradi česar nagrade zdaj dobivajo tudi slovenski in italijanski pisci.

Leta 2015 so se Patrizii Vascotto pri ohranjanju programske kontinuitete v Trstu pridružili novinar in politik Marino Vocci, njegova hči novinarka Martina Vocci in pisatelj Marko Kravos.

Istega leta so v Kopru uvedli programsko novost: nastopanje pesnikov na različnih mestnih lokacijah pod imenom »Pesnik na cesti«. S tem se je formalizirala težnja po ločevanju pesnikov od glasbenikov v večernem programu Artistra, ki je zdaj rezerviran le za koncerte. »Pesnik na cesti« je neke vrste pesniško »osvajanje mesta«, zato ima tudi itinerarne razsežnosti.

Na meji s Hrvaško so slovenske oblasti jeseni 2015 na 219 kilometrih namestile rezilno žico zaradi t. i. »migrantske krize«. Že tisto leto so bili v Istri organizirani prvi protesti zaradi nevarne in dobesedno ostre razmejitve slovenske in hrvaške Istre, v katerih so sodelovali tudi organizatorji Foruma Tomizza. Varstveni režim je sedaj sicer nekoliko omiljen, a žica še danes stoji. Tematika izgnancev in beguncev postaja nov stalni motiv Foruma Tomizza. Leto 2016 si bomo zapomnili po satiričnem spektaklu Feralovcev Predraga Lucića in Borisa Dežulovića, ki sta v umaški gledališki dvorani nastopila s programom “Melodije Žizze in Tomizze”.

Forum Tomizza se je leta 2000 začel kot hommage Fulviu Tomizzi. Žal se je v zadnjih letih drugega desetletja več ožjih sodelavcev Foruma Tomizza preselilo v »boljše življenje«. V Trstu so umrli ključni ljudje za organizacijo dogodka: soorganizator in moderator Marino Vocci (1950 – 2017), kantavtor in izvajalec Alfredo Lacosegliaz (1953–2016) ter glavna organizatorka dogodka Patrizia Vascotto (1955 –2018). Umrla sta tudi velika Tomizzova prijatelja: Giuseppe Rota (1936–2015), gledališki režiser in dolgoletni predsednik Skupnosti Italijanov v Umagu, in Ciril Zlobec (1925–2018), veliki slovenski pisatelj, eden od pobudnikov Foruma Tomizza. Istega leta 2018 je umrla Daša Drndić (1946–2018), velika hrvaška in jugoslovanska pisateljica, sodelavka Foruma Tomizza od njegovih začetkov .

V letu 2019 smo z vrsto dogodkov obeležili dvajseto obletnico srečanj Forum Tomizza v Trstu, Kopru in Umagu. Največja slovesnost se je odvila čisto ob koncu leta, 15. decembra, na knjižnem sejmu v Pulju. Obeležili smo 80. rojstni dan Milana Rakovca (rojen v vasi Rakovci 12. decembra 1939), pobudnika Foruma Tomizza. Predstavljena je bila bogato ilustrirana trijezična monografija »Forum Tomizza : vent’anni di coraggio / dvadeset godina hrabrosti / dvajset let poguma«, ki je izšla v založništvu Mestne knjižnice Umag. Prvi del monografije sestavlja izbor 20 besedil 20 avtorjev, ki so sodelovali v simpozijskem delu. V drugem delu je z različnimi arhivskimi, besedilnimi in fotografskimi prispevki predstavljena zgodovina srečanj.

NI MEJA / NON C’E OR CONFINE C’E / NI MEJA JE

Nihče ni mogel slutiti, kaj nas čaka v letu 2020: epidemija koronavirusa je prestavila tudi Forum Tomizza. Prepoved potovanj in zaprte meje so nenadoma ogrozile obmejni koncept festivala. Organizacijska ekipa je na te izzive hitro odgovorila z novimi vsebinami v virtualni sferi. Pisatelji, pesniki, filozofi, sociologi, prevajalci, glasbeniki in umetniki, udeleženci naših prejšnjih programov, so z izvirnimi posnetki in besedili, z močjo umetniške besede obujali veličastne trenutke teh srečanj z videi, posnetimi ekskluzivno za YouTube kanal Forum Tomizza. Teh prispevkov je bilo kmalu toliko, da je bila v Noči knjige, 23. aprila 2020, premierno predvajana dolgometražna dokumentarna kompilacija v produkciji Mestne knjižnice Umag in Kulturnega kluba Koper. Tudi v tem koronskem letu je potekala kontinuiteta literarnega natečaja Lapis Histriae, 9. oktobra pa je bil v Umagu organiziran celodnevni program s simpozijem »Nova KORONArna izkušnja meje«.

Najbolj reprezentativen rezultat delovanja v virtualni sferi, predstavljen na YouTube kanalu Foruma Tomizza, pa je nastal v produkciji Kulturnega kluba Koper. To je kratki film, ki se nanaša na literarni natečaj Lapis Histriae, torej na rezultate natečaja v letu 2020, ko je bila razpisna tema »Domovina d. d.«. V napovedi je pisalo: »Sprva smo nameravali posneti le kratek promocijski video. Potem pa smo zadevo predali v roke profesionalcem in nastal je pravi kratki film.« Film sta zasnovali Irena Urbič in Jasna Čebron, realiziral pa ga je ugledni slovenski direktor fotografije Radovan Čok skupaj s sinom Izidorjem.

V letu 2021 smo iskali izhod iz krizne situacije s sodelovanjem na razpisih za sredstva Evropske unije v programu Ustvarjalna Evropa (Creative Europe Programme – CREA). Pobuda za prvi projekt je prišla iz Kopra, za drugega pa iz Novega Sada. Koprski projekt »Forum Babylon« je zasnovala glavna organizatorka Foruma Tomizza Irena Urbič in ta projekt predstavlja razširitev programskega modela in idej, preizkušenih v dvajsetih letih naših mednarodnih večjezičnih obmejnih srečanj. Nosilec projekta je bilo Kulturno umetniško društvo Zrakogled iz Kopra, ki ga vodi prevajalec, pesnik in založnik Gašper Malej.

Programske projekcije so zajemale sedem držav, partnerji projekta pa so bili poleg Mestne knjižnice Umag še založbe Buybook (Sarajevo), Partizanska knjiga (Kikinda) in kulturno združenje Poeteka (Tirana). Nosilec novosadskega projekta pa je bila madžarska kulturna ustanova Forum Könyvkiadó Intézet, projekt se je imenoval »Forum & Forum«, poleg Mestne knjižnice Umag (kot soorganizatorke Foruma Tomizza) pa je bil partner tudi revija Ex Symposion iz Veszpréma. Programske projekcije so vsebovale prevodne, manjšinske in regionalne literarne vsebine. Čeprav sredstva niso bila pridobljena, so ti projekti pokazali, kakšen ugled uživa Forum Tomizza v mednarodnem okviru in kakšen potencial nosijo njegovi programski modeli.

Tudi v letu 2021 je bil Forum Tomizza kot vedno načrtovan v mesecu maju, a je epidemija koronavirusa prestavila izvedbo dogodka. Kljub temu je bila v začetku oktobra (od 4. do 9. oktobra) v Umagu in Kopru izpeljana cela vrsta dogodkov v okviru jesenskega Foruma Tomizza. Dogodek je bil posvečen nedavno preminulemu pisatelju Marku Sosiču (1958–2021), članu žirije Lapis Histriae in dolgoletnemu sodelavcu Foruma Tomizza. Tema pove veliko o vzdušju srečanja: »Solidarité«.

V istem letu vidimo tudi nov zagon za projekt Tomizzovih itinerarijev v Umagu: Skupnost Italijanov »Fulvio Tomizza« je začela s projektom »Zgodovinsko-literarni itinerarij Fulvia Tomizze«, s podporo mesta Umag, Ljudske univerze v Trstu in Italijanske unije z Reke. Projekt je večkrat predstavila avtorica besedila in urednica knjižice Floriana Bassanese Radin, predsednica Skupnosti Italijanov v Umagu. Veliko vlogo pri projektu imajo Goran Blažević, potopisec in promotor počasnega posnetka iz Umaga, ki je prehodil pot in jo izrisal z GPS napravo, ter zaposleni v Mestni knjižnici Umag, ki kot organizatorji Foruma Tomizza  sodelujejo pri vsakem koraku realizacije.

Slovenski klub iz Trsta je bil v zadnjem desetletju partner pri organizaciji dogodka, od leta 2021 pa je prevzel pobudo pri oblikovanju tržaških programskih vsebin. Ožji organizacijski ekipi Foruma Tomizza se iz tega kluba pridružuje mladi Martin Lissiach (1986), sodelavec Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krovne organizacije Slovencev v Italiji, v okviru katere vodi predvsem kulturne projekte. Lissiach je tudi urednik, moderator literarnih dogodkov in novinar slovenskega časnika Primorski dnevnik, ki izhaja v Trstu.

Leto 2022 je bil Forum Tomizza napovedan z velikim dogodkom v Gledališki dvorani »Antonio Coslovich« v Umagu. Slovensko stalno gledališče iz Trsta je 17. maja gostovalo s predstavo »Meja sneženja«. Predstavo je režiral znani pisatelj, scenarist in filmski režiser Goran Vojnović (1980) po dramskem besedilu nekdanjega umetniškega vodje tega gledališča, tržaškega pisatelja, režiserja in dramatika Marka Sosiča. Marko Sosič je bil član žirije mednarodnega natečaja za kratko zgodbo Lapis Histriae, ki ga vsako leto razpišejo v okviru Foruma Tomizza; na tem mestu ga je nasledil Goran Vojnović.

Leto 2022 je bilo leto, v katerem je bil po obdobju pandemije programski model prireditve z bogatim programom v Trstu, Kopru in Umagu znova v običajnih majskih terminih. V tistem letu so bili izhodišče Foruma Tomizza, ki je nosil naslov »Kaos Kairos«, občutki negotovosti in nepredvidljivosti, ki sta jih v naša življenja prinesli pandemija in vojna v Ukrajini. V tem katastrofalnem kaosu se je iskala točka preobrata s Kairosom, simbolom srečnega trenutka. Razpravljalo in pisalo se je o spremembi, ki lahko da navdihujočo perspektivo našemu notranjemu in javnemu življenju ter nas popelje v novi čas.

Organizatorji Foruma Tomizza so ta občutek veselega trenutka doživeli na hrvaško-slovenskem mejnem prehodu Plovanija-Sečovlje, kjer so sodelovali na novoletnem praznovanju vstopa Hrvaške v Schengen. Forum Tomizza je opolnoči nazdravil Istri brez meja. Zdelo se je, kot da so se uresničile sanje Fulvia Tomizze.

Čeprav je poslanstvo Foruma Tomizza vlivati upanje v perspektivo in prihodnost skupnega življenja ne le na obmejnih prostorih, kjer manifestacija poteka, temveč tudi v širših regionalnih, pravzaprav evropskih in svetovnih razsežnostih, pa fokus programa nikoli ni zaobšel kompleksne realnosti aktualnega trenutka, z drugimi besedami, nikoli ni nasedel politični retoriki in iluzornim projekcijam boljšega življenja. To vsako leto poudarjajo teme simpozija, ki segajo po eni strani od zgoščenih stališč, ki z eno besedo postavljajo veliko vprašanj, po drugi strani pa segajo vse do provokativnih smešenj splošnih javnomnenjskih stališč.

Tako smo se ob aktualnem dogajanju poigrali s samim imenom dogodka in ga ustrezno preimenovali v »Mednarodna brezmejna srečanja« ter izbrali temo »Karneval brez meja«, s čimer namigujemo na ambivalentnost pomena karnevala, ki ga večina pogosto prinese le kozmetične spremembe, včasih pa ima lahko tudi katarzični učinek. Udeleženci in občinstvo so prepoznali edinstvenost tega zgodovinskega trenutka za življenje v istrskem zamejstvu, kar je pokazala odlična obiskanost vseh dogodkov v Trstu, Kopru in Umagu ter navdahnjeno vzdušje.

Petindvajseto obletnico dogodka obeležujemo s temo »Slovnica pozabe« in nizom novih utrinkov, ki prispevajo k razvoju dogodka. Vprašanje pozabe bo kot vedno sprožalo razpravo med udeleženci naših programov in občinstvom, ki spremlja naše dogodke. Jasno je, da so vsi naši dosedanji udeleženci že v osnovi aktivisti in ohranjevalci kulturnega spomina, borci proti režimski in medijski prisili pozabe. Umag obletnico praznuje z velikim dogodkom, saj so že v začetku pomladi 2024 po mestu in okolici postavili turistične kažipote (table v hrvaškem, italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku ter prometne table) za Tomizzove itinerarje. Zaradi povečanega zanimanja za letošnji literarni natečaj Lapis Histriae (več kot 200 zgodb na leto!), ki ga v jubilejnem letu Foruma Tomizza organiziramo že devetnajstič, pa smo  spremenili sistem nagrajevanja, tako da bomo namesto ene nagrade odslej podeljevali tri.

Na splošno lahko v jubilejnem letu ugotovimo, da zanimanje za našo prireditev narašča in kar je najpomembnejše, da je to zanimanje mednarodnega in medgeneracijskega značaja. Žal na to vplivajo tudi nove negativne politične in družbene tendence v istrskem obmejstvu in v širši regiji, zaradi česar se tradicija naših »srečanj na meji« kaže kot kontinuiran izraz odpora do revizionizma, novega konservativizma in politične retorike in kot stalnica v projekcijah bogatih možnosti skupnega življenja na tem prostoru. Čeprav organizatorje vsako leto prevzame malodušje zaradi novih pojavov propada kulturnih in družbenih vrednot, ki jih Forum Tomizza iz leta v leto zagovarja, ta turobni čas novih družbenih konfliktov ostaja najboljša platforma za vztrajanje in pot naprej.

Sam pisatelj Fulvio Tomizza je zapisal: M'identifico con la frontiera (Istovetim se z mejo).

Tako tudi Forum; identificira se z mejo, ne z eno ali drugo stranjo meje, ampak z mejo kot stičiščem. Štirinajstič zapored se srečujemo v Trstu, Kopru in Umagu z enako idejo: kontakt, dialog, vpliv enih na druge, interakcija. Za dostojanstveno uresničevanje državljana, posameznika z vsemi njegovimi posebnostmi. V skupni domovini Evropi, stkani iz enakopravnih nacij, kultur in jezikov.

Forum Tomizza je bil utemeljen kot locus cooperandi (prostor sodelovanja), večkulturni in večjezični korpus, katerega namen je raziskovanje, spodbujanje in uresničevanje družbenega in kulturnega dialoga v širšem slovansko-romansko-germanskem obmejnem prostoru.

Poglavitno vodilo srečanj, ki so na pobudo književnika Milana Rakovca nastala leta 2000 v Umagu, je, da bi ljudje z meje na področju kulture, znanosti in medijev trajno komunicirali simbolično naslonjeni na ime in delo Fulvia Tomizze, pisatelja in osebnosti, ki je zaradi svoje umetniške in človeške širine enako sprejemljiva za vse etnose severnega Jadrana. Forum osvetljuje in ponuja rešitve za občutljive odnose med tremi etnosi: italijanskim, slovenskim in hrvaškim, ki jim je Fulvio Tomizza po rodu in kulturi tudi pripadal.
Forum Tomizza  vabi in posveča pozornost avtorjem in delom, ki nudijo jasne perspektive za razumevanje vsakršnih manjšinskih položajev in krepijo občutljivost za marginalne, družbeno in kulturno ogrožene: za Druge. Tako prispeva k uresničitvi in širjenju temeljnih civilizacijskih vrednot.

Znanstveni, raziskovalni in kulturni program Foruma se odvija v treh državah, v treh obmejnih mestih Kopru, Trstu ter Umagu in v tesnem sodelovanju z italijansko skupnostjo v Sloveniji in Hrvaški ter s slovensko v Italiji.

Literarni ustvarjalec Fulvio Tomizza se je poslovil 21. maja 1999 v Trstu. Pogreb v Materadi, blizu Umaga, je bil 5. junija. Na pobudo Milana Rakovca, istrskega književnika, prijatelja in prevajalca Fulvia Tomizze, so se zbrani literati in predstavniki uprave Mesta Umag začeli dogovarjati o prireditvi, ki bi počastila spomin na osebnost in književni opus tega velikega italijanskega in istrskega avtorja.

Ob prvi obletnici Tomizzeve smrti je bil 27. in 28. maja leta 2000 v Umagu prvi mednarodni literarni simpozij pod naslovom Tomizza in mi. Iniciativni odbor simpozija so sestavljali znani literarni ustvarjalci, prijatelji Fulvia Tomizze. Milan Rakovac je bil predsednik odbora in idejni tvorec simpozija, člani pa so bili Nelida Milani – Kruljac, Ciril Zlobec, Ulderico Bernardi, Elvio Guagnini in Janez Strutz. Organizacijski odbor so sestavljali: Vlado Kraljević (župan Umaga), Floriana Bassanese Radin (Skupnost Italijanov v Umagu), Narcisa Bolšec – Ferri (Muzej mesta Umag) in Neda Fanuko (Ljudska univerza Anteja Babića). Pokrovitelja simpozija sta bila (in tudi ostala): Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške in Istrska županija, s svojo prisotnostjo pa so ga počastili državni in županijski funkcionarji. Srečanje se je zaključilo s komemoracijo na Tomizzevem grobu v Materadi, ta navada se je obdržala do danes. Udeleženci so obiskali tudi njegovo hišo v bližnji Momikiji, kjer je napisal številne romane.

Istega leta je bil sklenjen dogovor o prvem umaškem založniškem projektu, to je bil hrvaški prevod romana Fulvia Tomizze Obiskovalka (La visitatrice) v prevodu Ljiljane Avirović, že novembra pa je bil predstavljen tudi zbornik z referati prvega simpozija. Brez prekinitve so  zborniki izhajali štiri leta (2000–2003), tržaški referati (2005–2007) pa so bili natisnjeni leta 2008. Hrvaški prevodi Tomizzevih del še naprej redno izhajajo v Umagu vse do danes (glej bibliografijo!).

Glavni organizator simpozija v Umagu je bila Ljudska univerza Anteja Babića, obsežen osebni prispevek pa so dali: takratna ravnateljica ljudske univerze dr. Neda Fanuko (2000–2003) in vodja Mestne knjižnice Umag (ki je bila takrat v okviru ljudske univerze), Nives Franić. Leta 2005 je postal vodja knjižnice Neven Ušumović, Mestna knjižnica Umag pa je samostojna institucija postala 1. oktobra 2006, ko je tudi prevzela organizacijo srečanja. Tej mladi instituciji je Istrsko bibliotekarsko društvo leta 2018 za njen angažma pri organizaciji Foruma Tomizza podelilo nagrado za NAJ-projekt leta.

Prva tri leta (2000–2002) so se na simpoziju intenzivneje ukvarjali s Tomizzevo življenjsko potjo in delom, po tem obdobju pa se je žarišče preusmerilo na tematizacijo fenomena meja v vseh njegovih političnih, socioloških in kulturnih aspektih. Ta preusmeritev je bila poudarjena tudi s spremembo naslova s Tomizza in mi (2000–2005) na Forum Tomizza leta 2006.

Za vizualno podobo je bil vse do leta 2012 zadolžen ugledni istrski fotograf in grafik Sergio Gobbo. Od leta 2013 celostno vizualno podobo oblikujeta umetnostna zgodovinarka Maja Briski in fotograf in grafični oblikovalec Zaneto Paulin.

KOPER IN TRST!

Leta 2001 prireditev Tomizza in mi na veliko stopi v Koper, kar je bil rezultat angažmaja vsestranske kulturne aktivistke Irene Urbič, predsednice organizacijskega odbora. Prvega junija 2001 se je simpozij začel v Mestni palači v Umagu, še istega popoldneva pa se je nadaljeval v Pretorski palači v Kopru. Srečanje so otvorili visoki predstavniki Republike Slovenije in Mestne občine Koper, organiziran je bil tudi obisk na Radiu Koper Capodistria, kjer je Fulvio Tomizza delal v mladih letih. Prireditev sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Koper.

Na koncu drugega leta se je za Tomizzo in njegove častilce v Umagu odprl nov prostor. V spomin na velikega avtorja se je leta 2001 preimenovala Skupnost Italijanov. Novi, moderno opremljeni prostori Skupnosti Italijanov Fulvia Tomizze v Umagu so bili odprti 17. novembra 2001. Od leta 2002 simpozij v Umagu soorganizirata Ljudska univerza in Skupnost Italijanov.

Zahvaljujoč profesorici in prevajalki Ljiljani Avirović je bila prireditev Tomizza in mi prvič leta 2002 tudi v Trstu, na Visoki šoli za prevajalce in tolmače. S tem je bil zaokrožen  Tomizzev biografski itinerarij in postavljena temeljna oblika te prireditve. Na srečanje je prišel tudi konzul Republike Hrvaške v Trstu.

Leta 2002 je glavni organizator srečanja v Sloveniji postala medijska hiša Primorske novice, kjer je bila zaposlena Irena Urbič, vse večjo vlogo v organizaciji iz leta v leto pa je imela Italijanska skupnost Santoria Santoria v Kopru.

Od leta 2004 so se formalizirali pesniško-glasbeni nastopi, s katerimi se je že od začetka to literarno-znanstveno srečanje zaključevalo. Pod nazivom ISTRART (od 2006 ARTISTRA) se osmišljajo večerni, prva leta maratonski nastopi pesnikov in glasbenikov, večinoma iz Istre in okoliških kulturnih regij. S tem se je prireditev festivalizirala in odprla širši publiki.

O tem, kako je za obstoj teh srečanj usodno pomemben osebni angažma, govori tudi dejstvo, da je šele leta 2005, ko se je v organizacijo vključila pesnica in prevajalka Patrizia Vascotto, v funkciji predsednice kulturnega društva Gruppo 85 – Skupina 85, bilo vzpostavljeno tudi programsko ravnotežje med tremi Tomizzevimi mesti, Umagom, Koprom in Trstom. Leta 2003 in 2004 se je namreč srečanje v Italiji začelo s skromnim programom v Osnovni šoli Fulvia Tomizze v Dolini (San Dorligo della Valle). Ob že omenjenem društvu, ki ga je vodila Patrizia Vascotto, se je kot soorganizator leta 2005 vključilo še eno kulturno društvo iz Trsta – Altamarea.

FORUM TOMIZZA, LAPIS HISTRIAE IN ITINERARIJI

            Leto 2006 je bilo usodno za novi koncept te prireditve, posvečene Fulviu Tomizzi: programske vsebine so se odprle za aktualne teme, intenzivirala sta se družbeni in umetniški angažma. To se je pokazalo, kot je bilo že omenjeno, tudi v spremembi naslova iz Tomizza in mi v Forum Tomizza. Iskali smo nove načine, da bi se v program vključila širša publika in da bi se izognili elitizmu in akademski zaprtosti: začela sta se dva nova projekta, ki sta se obdržala do danes: Mednarodni natečaj za kratko zgodbo Lapis Histriae in Tomizzevi itinerariji.

            Mednarodni natečaj za kratko zgodbo Lapis Histriae ima enako ali sorodno temo kot tudi simpozijski del Foruma Tomizza. Na ta način imajo vsi avtorji, ki pišejo v italijanskem, slovenskem, hrvaškem, srbskem, bosanskem ali črnogorskem jeziku, priložnost poslati svoj prispevek na osrednjo temo. Konec vsakega leta od začetka 2006 se objavlja izbor najboljših zgodb. Več o natečaju lahko preberete v posebnem prispevku.

V prvem letu literarnega natečaja Lapis Histriae sta bili podeljeni dve nagradi, ena za  „štokavske jezikovne variante“ (hrvaško, srbsko, bošnjaško, črnogorsko), druga pa za italijanski jezik. Prvo nagrado je sponzoriralo umaško podjetje Sipro, d. o. o. (direktorica Vesna Žmak), drugo pa kulturno društvo Altamarea iz Trsta (predsednica Rina Anna Rusconi). Vsaka nagrada je bila vredna 500 evrov. Majhno skulpturo, ki jo dobi prejemnik nagrade, vse do danes izdeluje akademski kipar Ljubo de Karina. Izbor najboljših zgodb je bil istega leta natisnjen kot donacija umaškega podjetja Etigraf, d. o. o.

Drugi projekt, Tomizzevi itinerariji, je bil napovedan na umaškem simpoziju leta 2005. Od leta 2006 je vsako od mest, vključenih v projekt, razvilo svojo obliko itinerarija,  glede na lokalne zmožnosti in okoliščine.

V Trstu sta glavno vlogo pri definiranju itinerarija imeli: organizatorka Foruma Tomizza Patrizia Vascotto in novinarka Stella Rasman. V sklopu Foruma Tomizza se je 24. maja 2006 v Narodnem domu v Trstu odvil bogat literarni večer na temo Tomizzevih itinerarijev. Takšna predavanja/branja so se nadaljevala tudi v naslednjih letih v Trstu, hkrati pa se je začelo s ključnimi elementi itinerarijev: z vodenimi sprehodi. To intenzivno ukvarjanje z itinerariji pripelje v Trstu tudi do nekaj tiskanih izdaj: leta 2009 je bila natisnjena italijansko-slovenska izdaja avtoric Stelle Rasman in Patrizie Vascotto: Itinerari Tomizziani a Trieste/Tomizzeve poti po Trstu, leta 2013 pa je tržaška založba Comunicarte Edizioni (lastnik Massimiliano Schiozzi) v sodelovanju z Mestno knjižnico Attilia Hortisa natisnila zgibanke z zemljevidom itinerarija v več jezikih, pa tudi novo italijansko-angleško izdajo omenjene knjige avtoric Stelle Rasman in Patrizie Vascotto.

V Kopru je zasnovo literarnega vodnika prevzela slovenistka Jasna Čebron; od leta 2007 v sklopu Foruma Tomizza gostje srečanja hodijo na vodene sprehode, ki se jih udeležujejo tudi prebivalci mesta in širša publika. Koprsko društvo Kulturni klub/Club culturale je  v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja v Kopru in Skupnostjo Italijanov Santoria Santoria v Kopru leta 2014 tudi natisnilo dvojezično zgibanko z zemljevidom in bio bibliografskimi podatki z naslovom „Koper v pogledu Fulvija Tomizze“.

V Umagu je organizacijo itinerarija prevzela Mestna knjižnica Umag v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Fulvia Tomizze. Za itinerarij v Umagu so si največ prizadevali fotograf Gianfranco Abrami, takratni načelnik Upravnega oddelka za družbene dejavnosti Mesta Umag Dimitrij Sušanj in knjižničarka ter direktor Mestne knjižnice Umag Ivana Martinčić in Neven Ušumović. Ravno ta ekipa je leta 2009 uresničila italijansko-hrvaško izdajo Tomizzevi itinerariji/Itinerari Tomizziani. Knjigo je financiralo Mesto Umag. Itinerariji v Umagu in okolici se organizirajo občasno; največji premik je bil napravljen zahvaljujuč italijanistki dr. Sanji Roić, ki je skupaj s svojimi študenti s Filozofske fakultete v Zagrebu prihajala v Istro in organizirala izlete po Tomizzevih poteh od Umaga do Trsta.

Leta 2006 se bomo spominjali tudi po projektu Pesniki dveh manjšin Društva slovenskih pisateljev, v okviru katerega so v Trstu in Kopru skupaj nastopili pesniki slovenske manjšine v Italiji ter pesniki italijanske skupnosti v Sloveniji.

Istega leta je bila v Umagu prvič organizirana razstava in predstavitev knjige v Galeriji Marin, ki jo vodi likovna umetnica in performerka Slavica Marin. Vse do danes je ta galerija stalna postaja programa Foruma Tomizza v Umagu: Slavica Marin pričaka goste s provokativnimi performensi, organizirane se razstave renomiranih umetnikov, predstavljene so knjige, povezane z dogodkom, bere se poezija.

Leta 2007 se je organizacija literarnega natečaja Lapis Histriae poenostavila, vzpostavil se je model, ki se je obdržal do danes: žirijo sestavljajo trije člani, podeljuje se samo ena nagrada za vse tri jezikovne skupine, nagrado donira umaško podjetje SIPRO, d. o. o. (na začetku je bila nagrada 500 evrov, sčasoma se je zvišala do 8.000 kun, torej malo več kot 1.000 evrov). Prvi logotip Lapisa je izdelal hrvaški oblikovalec Marko Mihalinec, ki je tudi oblikovalec vizualne podobe Mestne knjižnice Umag. Knjižnica je konec leta izdala izbor najboljših zgodb, ki so prispele na natečaj, tisk je financiralo Mesto Umag. Od leta 2008 na natečaj prispe najmanj 100 kratkih zgodb.

Najvažnejši premik se je zgodil leta 2008 z vključitvijo Univerze na Primorskem v Kopru v organizacijo simpozija. Močnejše in intenzivnejše sodelovanje z univerzami je ena od strateških usmeritev Foruma Tomizza – že vse od začetka je ta prireditev zamišljena kot literarno-znanstveno srečanje. Res je veliko profesorjev z univerz v Kopru, Trstu, Pulju, na Reki, v Zagrebu, Ljubljani, Benetkah … bilo vključenih v različne programske vsebine, vendar zaradi zahtevnosti organizacije ni bilo vzpostavljeno kontinuirano sodelovanje z načrtovanim vključevanjem študentov. Koper je od leta 2008 na tem področju napravil še največ.

Leta 2009 je Forum Tomizza obeležil deseto obletnico smrti Fulvia Tomizze in deset let prireditve. Ob tej priložnosti je na zidu nad družinsko grobnico Tomizza v Materadi bila odkrita trojezična spominska plošča z napisom: PASSÒ A MIGLIOR VITA – PRIJEĐE U BOLJI ŽIVOT – ODŠEL V BOLJŠE ŽIVLJENJE – FULVIO TOMIZZA – SCRITTORE – KNJIŽEVNIK – PISATELJ … Ob odkritju plošče so organizatorji v treh jezikih brali sklepne besede iz najbolj znanega Tomizzevega romana Boljše življenje.

Ob deseti obletnici je prireditev dobila tudi svojo spletno stran v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku: www.forumtomizza.com. Njena skrbnica je Mestna knjižnica Umag.

FORUM TOMIZZA: NOVI OBETI

Leta 2010 je prišlo do novih, bistvenih premikov v Umagu: 11. Forum Tomizza se je 29. maja zaključil z veliko slovesnostjo, odkritjem doprsnega kipa Fulvia Tomizze, ki ga je izdelal  akademski kipar Mato Čvrljak iz Labina. Spomenik sta odkrila pisateljeva vdova Laura Levi Tomizza in župan Umaga Vili Bassanese.

Mestna knjižnica Umag je ob finančni podpori Mesta Umag in Istrske županije začela z  novim nizom prevodov del Fulvia Tomizze v hrvaški jezik. Od leta 2010 vsako drugo leto izide prevod prevajalke Lorene Monica Kmet iz Buj, ki ga uredi in s spremno besedo opremi italijanistka Sanja Roić. Lektorski in korektorski del opravijo umaški knjižničarji: kroatistka Tihana Dežjot Alessio, italijanistka Ivana Martinčić in ravnatelj Neven Ušumović. Fotografije za naslovnico prispeva Gianfranco Abrami, za prelom in tisk pa poskrbi umaška tiskarna Arty, d. o. o.

Leta 2010 se je začelo tudi sodelovanje s kustosinjo Majo Briski in fotografom Zanetom Paulinom (Egoist Artz & Partz). V njuni organizaciji je v večernem programu Mestne knjižnice Umag tega leta nastopil likovni umetnik in performer Ivo Vrtarić. Tega leta sta Maja Briski in Zaneto Paulin prevzela grafično ureditev izdaje Lapis Histriae. Iz leta v leto pa vse do danes širita in izpopolnjujeta likovno in medijsko dimenzijo Foruma Tomizza.

Maja 2011 je prevajalka Lorena Monica Kmet dobila nagrado Istrske županije za prevod romana Dekle iz Petrovije Fulvia Tomizze, ki ga je Mestna knjižnica Umag objavila leto pred tem.

Z izdajo Akacijevega gozda leta 2012 (prevod Lorena Monica Kmet, založila Mestna knjižnica Umag) je prevedena celotna Istrska trilogija Fulvia Tomizze v hrvaški jezik. Dve leti prej je namreč ista ekipa objavila Dekle iz Petrovije, medtem ko je prvi roman trilogije – Materada – bil objavljen v hrvaščini daljnega leta 1986, v prevodu Mateta Marasa.

Leta 2013 se je zamenjala celostna podoba: Maja Briski in Zaneto Paulin (Egoist Artz & Partz), že omenjena umetnika in sodelavca Foruma Tomizza, sta posodobila dizajn tiskanih in digitalnih vsebin.

Istega leta, ob obletnici rojstva Sergia Endriga (1933–2005), slavnega italijanskega kantavtorja, ki je skupaj z mnogimi svojimi sonarodnjaki zapustil rodni Pulj leta 1947, se je v okviru Foruma Tomizza odvil spektakularen koncert v Gledališču Koper, kjer je bila predstavljena dvojna zgoščenka: 1947 – Hommage Sergiu Endrigu, na kateri so posnetki številnih vrhunskih glasbenikov, ki so se z interpretacoji Endrigovih pesmi poklonili avtorju.

 Leta 2014 so se utrdila organizacijska partnerstva: v Kopru kot nosilca organizacije prednjačita Kulturni klub (društvo, ustanovljeno leta 2006, njegova predstavnica za Forum Tomizza je  glavna organizatorka prireditve Irena Urbič) in Skupnost Italijanov Santoria Santoria, katere predsednik, sicer dolgoletni sodelavec Foruma Tomizza, je uveljavljeni kulturni delavec Mario Steffè.

V Trstu kot partner nosilcev organizacije, društva Gruppo 85 – Skupina 85, ki ga predstavlja Patrizia Vascotto, nastopa tudi Circolo di Cultura istro-veneta Istria, katerega predsednik je Livio Dorigo.

V Umagu se je odprla Grin Photo Gallery, katere lastnik je fotograf in tiskar Robert Sironić. To omogoča dopolnitev likovne dimenzije tiskanih izdaj literarnega natečaja Lapis Histriae, ki ga Maja Briski in Zaneto Paulin, v sodelovanju s Sironićem, od leta 2014 počasi osamosvajata, ko snujeta multimedijske razstave na isto temo kot literarni natečaj. Prvi korak je bil narejen konec leta z izdajo Lapis Histriae 2014, v katerega so bili vključeni  prispevki 14 renomiranih umetnikov iz bližnje in daljne okolice na temo natečaja Hoja po rampi (imena umetnikov v posebnem prispevku o Lapisu). V naslednjih letih se redno organizirajo razstave v Umagu in vse atraktivneje v Kopru (zahvaljujoč Skupnosti Italijanov Santoria Santoria in predsedniku Skupnosti Mariu Steffètu). Trst je, vsekakor, v načrtu …

Leta 2014 je bila prvič v večji meri uresničena ideja, da bi se programske vsebine Foruma Tomizza razporedile skozi vse leto (ob čemer je središčna prireditev vsekakor še vedno maja).

V začetku leta 2015 je Mestna knjižnica Umag vzpostavila novo organizacijo literarnega natečaja Lapis Histriae, v katero sta vstopili tudi Mestna knjižnica Attilia Hortisa iz Trsta in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra. Sprejeti so bili novi natečajni pogoji, po katerih lahko avtorji pošiljajo svoja besedila tudi na naslove navedenih knjižnic v Italiji in Sloveniji. Poleg tega so se te knjižnice vključile tudi v promocijo natečaja, s čimer se je število kvalitetnih besedil iz Italije in Slovenije povečalo, kar je imelo posledice tudi pri nagradah.

Leta 2015 v Trstu pri vzdrževanju programske kontinuitete Patrizii Vascotto pomagata Marino in Martina Vocci ter Marko Kravos.

Istega leta je bila v Kopru uvedena programska novost: nastop pesnikov na različnih mestnih lokacijah pod naslovom Pesnik na cesti. S tem je bila formalizirana tendenca razmejitve pesnikov od glasbenikov v večernem programu Artistra, ki ostaja rezerviran samo za koncerte. Pesnik na cesti je svojevrsten način pesniškega „osvajanja mesta“, ima pa tudi itinerarijske razsežnosti. V Umagu pesniki dobijo svoj prostor za branje v intrigantnem prostoru Galerije Marin v starem mestnem jedru. Pred zaključnim koncertom v Mestni knjižnici Umag nastopa samo prejemnik nagrade lapis histriae.

Na meji proti Hrvaški so slovenske oblasti jeseni 2015 na 219 kilometrih postavile rezilno žico zaradi t. i. „migrantske krize“. Že istega leta so bili organizirani prvi protesti v Istri zaradi nevarne in dobesedno ostre razmejitve slovenske in hrvaške Istre, na katerih so sodelovali tudi nekateri od organizatorjev Foruma Tomizza (Milan Rakovac, Dario Marušić, Irena Urbič…). Režim zaščite je bil nekoliko ublažen, vendar žica stoji še danes. Tematika pregnancev in beguncev je tako postala novi stalni motiv Foruma Tomizza. Leto 2016 si bomo zapomnili po satiričnem spektaklu feralovcev Predraga Lucića in Borisa Dežulovića, ki sta nastopila v umaški gledališki dvorani s programom Melodije žizze in Tomizze.

Forum Tomizza se je leta 2000 začel kot svojevrstni hommage Fulviu Tomizzi. Na žalost je v zadnjih letih v „boljše življenje“ prešlo kar nekaj bližnjih sodelavcev Foruma Tomizza. Tako je bil leta 2017 v Kopru in Umagu glasbeni del programa posvečen preminulemu italijanskemu glasbeniku in skladatelju Alfredu Lacosegliazu (1953–2016), ki je pogosto nastopal na Forumu Tomizza.

V nadaljevanju bomo samo našteli nekatere od preminulih „tomizzijancev“ (o vseh boste več lahko prebrali v zborniku TOMIZZA 20 LET, ki ga pripravljamo): Giuseppe Rota (1936–2015), gledališki režiser in dolgoletni predsednik Skupnosti Italijanov v Umagu; Ciril Zlobec (1925–2018), veliki slovenski literarni ustvarjalec, eden od iniciatorjev Foruma Tomizza, Daša Drndić (1946–2018), velika hrvaška in jugoslovanska literarna ustvarjalka, sodelavka Foruma Tomizza od njegovih začetkov … V Trstu sta preminili ključni osebi za organizacijo: novinar in publicist Marino Vocci (1950–2017) in glavna organizatorka prireditve pesnica in jezikoslovka Patrizia Vascotto (1955–2018).

Forum Tomizza se je v dvajsetih letih obstoja iz enodnevnega poklona Tomizzi v Umagu razširil v Koper in Trst, v treh sosednjih mestih so se v njegovo pripravo vključevali številni zagnani in ustvarjalni posamezniki in ustanove. Nekateri so z istrskega tricikla sestopili, novi so se priključili. Nosilci moči v treh sosednjih državah so prireditev velikokrat podprli,  včasih pa podporo tudi odtegnili. A dvajsetletnik je preživel in ne kaže nikakršnih znakov utrujenosti, nasprotno: zatemnjeni čas novih družbenih konfliktov ostaja najboljša platforma za vztrajno oranje naprej.

Gradska knjižnica Umag – Biblioteca Civica Umago 

U posljednja dva desetljeća Gradska knjižnica Umag  postala je poznata kao mjesto susreta cijenjenih i aktualnih književnika iz Hrvatske, ali i iz cijele regije. Kreativnost tih susreta kulminira na međunarodnim pograničnim susretima Forum Tomizza . Gradska knjižnica već jedno desetljeće njeguje nakladničku djelatnost objavljujući hrvatska izdanja od zavičajne važnosti. Svake druge godine Knjižnica izdaje novi hrvatski prijevod izabranog djela iz bogatog opusa Fulvija Tomizze.

Organizatori u Kopru

Kulturni klub Koper – Club Culturale Capodistria

Dejavnost kluba (leto ustanovitve: 2006) je druženje in ustvarjanje na področju kulture in umetnosti.

Comunità degli Italiani “Santorio Santorio”  – Skupnost Italijinov “Santorio Santorio”

In base allo Statuto la C.A.N. (Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana) affronta questioni attinenti alla situazione della Comunità Nazionale Italiana nel Comune di residenza, ai suoi diritti specifici e alla conservazione delle caratteristiche delle zone nazionalmente miste. Nel merito si fa promotrice di proposte, opinioni, suggerimenti presso gli organi comunali, i quali sono tenuti a prenderli in considerazione e a darne riscontro. I mezzi per il funzionamento della CAN e per le attività culturali proprie e delle Associazioni che fanno capo alla Comunità Nazionale Italiana, in particolare la Comunità degli Italiani “Santorio Santorio” di Capodistria, la Comunità degli Italiani di Bertocchi e la Comunità degli Italiani di Crevatini vengono richiesti alla città di Capodistria e al Ministero della Cultura della Slovenia.

Organizator u Trstu

Slovenski klub