Artistra SI – Forum Tomizza

Anja Zag Golob

Ivana Martinčić — Sat, 04 Apr 2026 21:18:27 +0000

Anja Zag Golob (Slovenj Gradec, 1976) je slovenska pesnica, pisateljica, dramaturginja, prevajalka, urednica, kolumnistka in kulturna aktivistka. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani, svojo poklicno pot pa je začela kot gledališka kritičarka in novinarka pri časopisu Večer. Danes deluje kot soustanoviteljica in glavna urednica neodvisne založbe VigeVageKnjige, specializirane za strip in grafični roman. Leta 2010 je izdala prvo pesniško zbirko V roki, sledile pa so zbirke Vesa v zgibi (2013), Didaskalije k dihanju (2016), da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a … (2019) in watson (2023). Leta 2024 je objavila tudi zbirko esejev Poskus vsakdanjosti: prosti spisi. Poleg poezije piše dramska besedila, eseje in kolumne ter prevaja iz nemščine in angleščine. Za svoje delo je prejela dve Jenkovi nagradi in priznanje Kritiško sito. Njena poezija je prevedena v številne jezike. Živi in ustvarja v Mariboru.

Anja Zag Golob (Slovenj Gradec, 1976) è una poetessa, scrittrice, drammaturga, traduttrice, editor, editorialista e attivista culturale slovena. Ha studiato filosofia e letterature comparate a Lubiana e ha iniziato la sua carriera professionale come critica teatrale e giornalista presso il quotidiano Večer. Anja Zag Golob è cofondatrice e direttrice editoriale della casa editrice indipendente VigeVageKnjige, specializzata in fumetti e graphic novel. Nel 2010 ha pubblicato la sua prima raccolta poetica V roki, seguita da Vesa v zgibi (2013), Didaskalije k dihanju (2016), da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a … (2019) e watson (2023). Nel 2024 ha inoltre pubblicato la raccolta di saggi Poskus vsakdanjosti: prosti spisi. Oltre alla poesia, scrive testi teatrali, saggi e colonne giornalistiche, e traduce dal tedesco e dall’inglese. Per il suo lavoro ha ricevuto due premi Jenk e il riconoscimento Kritiško sito. La sua poesia è stata tradotta in numerose lingue. Vive e lavora a Maribor.

Lidija Dimkovska

Neven Ušumović — Sat, 04 Apr 2026 19:07:14 +0000

Lidija Dimkovska (Skopje, 1971) je pesnica, prozaistka in prevajalka romunske ter slovenske književnosti v makedonski jezik. Na Filološki fakulteti v Skopju je diplomirala iz splošne in primerjalne književnosti, na Filološki fakulteti v Bukarešti pa doktorirala iz romunske književnosti ter delovala kot lektorica za makedonski jezik in književnost. Objavila je sedem pesniških zbirk, pet romanov, ameriški dnevnik in zbirko kratkih zgodb, uredila pa je tudi štiri antologije. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, v slovenščini pa lahko beremo pesniške zbirke Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem in Mejno stanje ter romane Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui in EMŠO. Je dobitnica številnih mednarodnih literarnih nagrad za poezijo in prozo, za roman Rezervno življenje pa je leta 2013 prejela prestižno Nagrado Evropske unije za književnost. Njen roman EMŠO je prejel regionalno literarno nagrado Štefica Cvek ter nagrado za roman leta v Makedoniji. Njena dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. Živi v Ljubljani, kjer piše ter prevaja romunsko in slovensko književnost v makedonščino.

Lidija Dimkovska (Skopje, 1971) è poetessa, prosatrice e traduttrice di letteratura rumena e slovena in lingua macedone. Presso la Facoltà di Filologia di Skopje si è laureata in Letteratura comparata, mentre presso la Facoltà di Filologia di Bucarest ha conseguito il dottorato in Letteratura rumena ed è stata lettrice di lingua e letteratura macedone. Ha pubblicato sette raccolte di poesie, cinque romanzi, un diario americano e una raccolta di racconti brevi. Ha inoltre curato quattro antologie. I suoi libri sono stati tradotti in numerose lingue straniere. In sloveno sono stati tradotti le raccolte di poesia Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem e Mejno stanje e i romanzi Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui e EMŠO. Ha ricevuto numerosi premi letterari internazionali per la poesia e la prosa e, per il romanzo Rezervno življenje (2012), ha ottenuto nel 2013 il prestigioso Premio dell’Unione europea per la letteratura. Il suo ultimo romanzo, EMŠO ha vinto il premio letterario regionale Štefica Cvek e il premio per il romanzo dell’anno in Macedonia. Vive a Lubiana, scrive e traduce letteratura rumena e slovena in lingua macedone.

Angelica Zacchigna

Neven Ušumović — Fri, 03 Apr 2026 19:39:40 +0000

Angelica Zacchigna je italijansko-hrvaška pevka, glasbenica, in kantavtorica. Diplomirala je iz jazz petja na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu, z glasbo pa se ukvarja že od otroštva. S skupino 1000Streets je kot glavna vokalistka posnela album Electro Way ter samostojni album I am. V svojem ustvarjanju združuje mediteranske, balkanske in srednjeevropske glasbene vplive ter nastopa kot solistka in članica različnih glasbenih zasedb.

Aljoša Pužar

admin — Thu, 02 Apr 2026 09:04:27 +0000

Aljoša Pužar (Reka, 1974) hrvaško-italijansko-slovenski kulturolog, kulturni antropolog, etnograf, pisatelj in družbeni kritik. Rojen na Reki. V rodnem mestu je študiral kroatistiko, v Zagrebu pa primerjalno književnost. Leta 2006 je doktoriral na Reki s temo iz antropološke in kulturne teorije vmesnosti, leta 2015 pa v Cardiffu s temo iz študijah spola in mladinskih študijah. Od leta 2002 je bil predavatelj na Univerzi v Trstu, od leta 2003 pa na Reki. V letih 2006–2016 je poučeval kulturologijo, kulturno antropologijo, kulturno geografijo, ženske študije itd. na univerzah v Seulu (Južna Koreja). Od leta 2017 je izredni profesor urbane antropologije na Oddelku za kulturologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Redni predavatelj kulturologije na Univerzi umetnosti v Berlinu (UDK). Objavljal je knjige o zgodovini književnosti, obmejnih študijah, korejski kulturi itd. Bil je kolumnist, urednik, prevajalec in objavljal eseje in kratke zgodbe. Leta 2024 je izdal svojo prvo pesniško zbirko: Pitanje nadležnosti (Fraktura). Je član predsedstva Svetovne kulturološke organizacije, član Kraljevskega antropološkega inštituta v Londonu in P.E.N.-a.

Dunja Bahtijarević

Neven Ušumović — Tue, 31 Mar 2026 15:35:38 +0000

Dunja Bahtijarević, pesnica, pevka in prevajalka, sodi v sam vrh hrvaške etno in jazz vokalne ekspresije. V sebi nosi bosanske korenine, ki jih nenehno raziskuje ter povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost, kar se odraža tudi v glasbi, ki jo ustvarja. Je članica glasbene zasedbe Dunjaluk in mednarodnega kolektiva Chant Électronique. Z Marto Kolego je izdala album Pjesme, ki je bil predstavljen tudi na Forumu Tomizza; z njim sta popularizirali narečje oziroma jezike in pevske sloge, ki so na glasbeni sceni manj zastopani. Vodila je delavnice tradicionalnih pesmi Balkana na Hrvaškem in v tujini. Poezijo je objavljala v revijah Poezija in Tema, leta 2025 pa je Hrvaško društvo pisateljev izdalo njeno prvo pesniško zbirko Stokuća.

Slavica Marin in Forum Tomizza: 20 let poguma

Neven Ušumović — Mon, 30 Mar 2026 15:25:40 +0000

Galerija Marin je od leta 1997 delovala v starem mestnem jedru Umaga ter v zadnjih treh desetletjih na našem obmejnem območju širila svobodomiselni in brezmejni duh umetniških tokov. Utelešenje tega duha je njena lastnica Slavica Marin, umetnica, performerka in maratonka. Leta 2006 sta Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza in Slavica Marin začela sodelovanje v tem duhu, prijateljstvo pa neprekinjeno traja vse do danes, polnih dvajset let.

Slavica Marin se je rodila v Banjaluki. Od leta 1986 živi in ustvarja v Umagu. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1997 do leta 2023 je bila lastnica in vodja Galerije Marin. Je večkrat nagrajena avtorica slik, skulptur, objektov, instalacij in performansov, ki jih je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah na Hrvaškem in v tujini. Sodelovala je pri delu več likovnih kolonij, festivalov in umetniških rezidenc.

V svojem delu, ne glede na medij izražanja, odpira vprašanja sodobnih družbenih problemov, ekologije, potrošništva ter neskladja med naravo in družbo. Leta 2017 je na mestnem odlagališču Umaga ustanovila Park skulptur. Je članica HDLU Istre, njena dela pa so stalno razstavljena tudi v Muzeju sodobne umetnosti Istre. Živi v svojem Parku skulptur v Oprtlju v Istri (Sveti Ivan 13A).

Marija Andrijašević

Neven Ušumović — Fri, 09 May 2025 13:28:02 +0000

Marija Andrijašević (Split, 1984) je doslej izdala pesniško zbirko davide, svašta su mi radili, za katero je leta 2007 prejela nagrado Goran za mlade pesnike. Izbrane pesmi iz te zbirke so bile vključene v več domačih antologij in prevedene v več tujih jezikov. Leta 2015 je magistrirala iz primerjalne književnosti ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Leta 2016 je zaključila dvosemestrski program Centra za ženske študije v Zagrebu. Leta 2021 je izdala svoj prvi roman Zemlja brez somraka (Zemlja bez sutona), za katerega je prejela regionalno nagrado Štefica Cvek ter 15. književno nagrado tportala za najboljši roman. Drugo pesniško zbirko Temelj hiše (Temeljenje kuće) je izdala leta 2023; zbirka je prejela nagrado Ivana Gorana Kovačića za najboljšo pesniško knjigo, izdano na Hrvaškem v dvoletnem obdobju. Zbirko kratkih zgodb Liga ribičev (Liga ribara) je izdala leta 2024.

Arian Leka

Neven Ušumović — Wed, 07 May 2025 13:15:47 +0000

Arian Leka rojen je bil leta 1966 v pristaniškem mestu Drač v Albaniji. Najprej je v svojem rojstnem kraju na glasbeni akademiji Jana Kukuzelija študiral glasbo, kasneje pa v glavnem mestu Tirana še albanski jezik in književnost. Doktoriral je iz literarne teorije in je danes predavatelj na univerzi v Tirani ter raziskovalec na tamkajšnji Akademiji znanosti. Je uveljavljen albanski pesnik, pisec kratkih zgodb, romanopisec in esejist, piše pa tudi za otroke. Spada v skupino avtorjev, ki so postali vidni po odprtju Albanije kot svobodne države in je veljal za avantgardista. Je avtor več knjig (šestnajst knjig proze in poezije ter več knjig esejv). Za svoje ustvarjalno delo prejel številne literarne nagrade doma in v tujini, šest državnih nagrad in med njimi najvišjo, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo Albanije. Njegova dela so prevedena v več evropskih jezikov, sam pa tudi prevaja iz italijanščine. Leta 2004 je ustanovil Mednarodni festival poezije in literature POETEKA, obenem je tudi glavni urednik istoimenske literarne revije. Uveljavljen je tudi zunaj domovine. Je član Evropskega sveta za dramaturgijo v Parizu in Pesniške akademije v Londonu.

Forum Tomizza Light – video

Ivana Martinčić — Mon, 01 Jun 2020 09:06:00 +0000

FORUM TOMIZZA V ČASU EPIDEMIJE 2020

FORUM TOMIZZA ALL’EPOCA DELL’EPIDEMIA 2020

FORUM TOMIZZA U VRIJEME EPIDEMIJE 2020

Posneto na vrtu palače De Franceschi v Kopru, 21. maja 2020

Riprese effettuate in data 21 maggio 2020, presso il Palazzo De Franceschi a Capodistria

Snimljeno u vrtu palače De Franceschi u Kopru, 21. svibnja 2020.

Produkcija /Produzione

Kulturni klub Koper / Club culturale Capodistria

Gradska knjižnica Umag / Biblioteca civica Umago

2020

Alba Nacinovich & Leo Škec (Koper, 16. 5. 2019)

admin — Thu, 16 May 2019 00:00:00 +0000

20:30h

PALAČA GRAVISI, SKUPNOST ITALIJANOV „SANTORIO SANTORIO“

ARTISTRA KONCERT: ALBA NACINOVICH & LEO ŠKEC

Alba Nacinovich je vpleta v mnoge glasbene in gledališke projekte, dvojec s kitaristom Leom Škecem pa je nekakšna stalnica, ki že vrsto let ustvarja, nadgrajuje, raziskuje in odpira nove glasbene vizije…