Simpozij – Forum Tomizza

Forum Tomizza 2026 (27. 5. – 30. 5.)

Neven Ušumović — Sun, 26 Apr 2026 10:00:46 +0000

27. Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza

Trst – Koper – Umag, 27. – 30. 5. 2026

Forum Tomizza je eden redkih mednarodnih kulturnih projektov na Primorskem, ki že 27 let goji, spodbuja in praktično udejanja idejo več/med/transkulturnosti. Vsako leto je organiziran kot 4-dnevni dogodek, ki maja poteka v Kopru, Umagu in v Trstu ter s tem povezuje slovenske, hrvaške in italijanske avtorje, pa tudi goste iz širšega prostora Srednje Evrope in Balkana. Svojevrstna platforma lepote, ki skozi moč umetnosti in kritične misli javnostim vztrajno sporoča temeljne družbene in civilizacijske vrednote. Na ta način Forum Tomizza mesta Koper, Trst, Umag in severni Jadran postavlja na kulturni zemljevid Mediterana.

Letošnji 27. Forum Tomizza bo od 27. do 30. maja potekal pod naslovom ORIENT EXPRESS.

Izhajajoč iz temeljnega dela postkolonialne teorije Orientalizem Edwarda W. Saida (1935–2003), literarnega kritika in aktivista, odpiramo razpravo o nizu žgočih vprašanj: od našega obmejnega prostora do globalne konstelacije moči, v kateri vprašanje razmerja med Zahodom in Vzhodom po obdobju hladne vojne znova pridobiva odločilno težo. Stvari se odvijajo bliskovito: zajema nas nov val ksenofobije in retorike ogroženosti od bližnjih in daljnih Vzhodnjakov, straši nas njihova delovna, gospodarska ali vojaška moč. Tudi vse več lokalnih oblastnikov kliče po strožjih mejah do sosedov z Vzhoda.

Naš pisatelj Fulvio Tomizza (1935–1999) je bil Saidov sodobnik, njegov literarni opus je tako kot zgodovina našega obmejnega sveta, zaznamovalo obdobje hladne vojne. Iz njegovih del vejeta pretanjen posluh in razumevanje »vzhodnega vprašanja«. Letošnja tema nam tako ponuja priložnost za novo razumevanje njegovih življenjskih opredelitev in literarnega ustvarjanja.

V romanu Drevo sanj (L’albero dei sogni, ki letos v Umagu izide v hrvaškem prevodu) se Tomizzev alter ego Stefano Marcovich leta 1954 z avtobusom odpravi iz Trsta v Sežano, kjer sede na Orient Express in odpotuje na študij v Beograd: Šele v prostoru, izpraznjenem vsega, kar mi je pripadalo in mi je v hipu postalo tuje, sem se pogledal v ogledalo. Sem bil to res jaz? Vkrcal sem se na avtobus za Sežano, kjer je vlak Pariz–Carigrad ustavljal zaradi carinskega pregleda.

Medtem ko je današnji Orient Express luksuzni vlak, ki iz Pariza pripelje zgolj do Benetk, bomo na letošnjem Forumu Tomizza zamenjali vozovnico in se brez rezerv(acij)e podali na pot proti Vzhodu.

Simbolično naslonjen na literarno dediščino opusa istrskega pisatelja Fulvija Tomizze, si je projekt pridobil ugled enega pomembnejših literarnih in intelektualnih žarišč v trikotniku stika treh držav. Kot tak si je zagotovil medijsko pozornost ter prepoznavnost in postal referenčna točka za trajno premišljevanje/preskakovanje vsakršnih meja. Organiziran v zglednem sodelovanju treh subjektov v treh državah (Kulturni klub Koper, Gradska knjižnica Umag in Slovenski klubTrst) in organsko povezan z manjšinskimi ustanovami z vseh strani meja ter lokalnimi kulturnimi inštitucijami, ostaja glas razuma v razdraženem obmejnem prostoru.

Fulvio Tomizza je zapisal: »M’identifico con la frontiera.« (Istovetim se z mejo). Tako tudi Forum: identificira se z mejo, ne z eno ali drugo stranjo meje, ampak z mejo kot stičiščem. Sedemindvajsetič zapored se srečujemo v Trstu, Kopru in Umagu z enako idejo kontakta, dialoga, interakcije, polemike, vpliva enih na druge. Za dostojanstveno uresničevanje državljana, posameznika, z vsemi njegovimi posebnostmi.

Malce zgodovine: teme srečanj, ki so si sledile v letih od 2001 do 2025:

2000 TOMIZZA I MI / TOMIZZA E NOI / TOMIZZA IN MI

2001 RECEPCIJA TOMIZZE / RICEZIONE DI TOMIZZA

PSIHOPATOLOGIJA GRANICE / PSICOPATOLOGIA DELLA FRONTIERA /PSIHOPATOLOGIJA MEJE

2002 GRANICA U GLOBALIZACIJI / LA FRONTIERA NELLA GLOBALIZZAZIONE / MEJA V GLOBALIZACIJI

2003 EROS THANATOS LIMES

2004 ZWIESCHENLAND & NIEMENSLAND

2005 TOMIZZA – EUROSINTEZA: FONTIERIZAM – EUROPEIZAM / TOMIZZA – EUROSINTESI: FRONTIERISMO – EUROPEISMO

2006 ARHIPELAG EUROPA / ARCIPELAGO EUROPA / ARHIPELAG EVROPA

2007 HIC SUNT LEONES! ILI OČEKUJUĆI BARBARE / HIC SUNT LEONES! O ATTENDENDO I BARBARI / HIC SUNT LEONES! ALI V PRIČAKOVANJU BARBAROV

2008 OFF LIMITS

2009 CROSSOVER / TOMIZZA: TEN YEARS AFTER

2010 STATUS QUO…VADIS?

2011 NEMA GRANICE IMA / NON C’È IL CONFINE C’È / NI MEJA JE

2012 PRAVDA: ILUZIJA ILI UTOPIJA? / GIUSTIZIA: ILLUSIONE O UTOPIA? / PRAVICA: ILUZIJA ALI UTOPIJA?

2013 BOLJI ŽIVOT? / UNA VITA MIGLIORE? / BOLJŠE ŽIVLJENJE?

2014 HOD PO RAMPI / IN BILICO SULLA SBARRA / HOJA PO RAMPI

2015 DIKTATURA PREKARIJATA / DITTATURA DEL PRECARIATO / DIKTATURA PREKARIATA

2016 ZID / IL MURO

2017 LAŽ / LA MENZOGNA

2018 AZIL / ASILO

2019 POGUM /HRABROST /CORAGGIO

2020 DOMOVINA, d.d/ PATRIA s.p.a.

2021 SOLIDARITÉ

2022 KAOS KAOROS CAOS

2023 KARNEVAL BREZ MEJA / KARNEVAL BEZ GRANICA / CARNEVALE SENZA FRONTIERE

2024 SLOVNICA POZABE / GRAMATIKA ZABORAVA / GRAMMATICA DELL’OBLIO

2025 POHVALA LUDOSTI / ELOGIO DELLA FOLLIA / HVALNICA NOROSTI

Forum je do danes na svojih simpozijskih delih gostil več kot 500 književnikov, prevajalcev, sociologov, filozofov, lingvistov, novinarjev in mnenjskih voditeljev iz Hrvaške, Slovenije, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije ter širšega slovanskega, romanskega in germanskega zaledja.

V spremljevalnih programih: Predvečeri Foruma, Pesnik na cesti, Tomizzev itinerarij, multimedijska razstava Lapis Histriae in pesniških koncertih ARTISTRA so se doslej predstavila najvidnejša pesniška, likovna in glasbena imena Istre, njenih matičnih domovin, Balkana in širšega srednjeevropskega prostora.

Alida Bremer

Neven Ušumović — Tue, 07 Apr 2026 22:43:50 +0000

Alida Bremer (1959, Split) je študirala primerjalno književnost, romanistiko, slavistiko in germanistiko. Doktorirala je iz detektivskega romana ter nato dolga leta delala kot znanstvena sodelavka in predavateljica na univerzah v Münstru in Gießnu. Vodila je niz projektov promocije hrvaške in drugih književnosti jugovzhodne Evrope (Sklad Roberta Boscha, TRADUKI in leipziški knjižni sejem). Bila je prva vodja programa TRADUKI (2008–2014). V nemščino je prevedla kopico vrhunskih hrvaških, srbskih in bosanskih avtoric in avtorjev. Objavila je tri romane v nemškem jeziku, ki so prevedeni tudi v hrvaški jezik: Olivino nasljeđe (2015), Snovi i kulise (2022) i Tesla ili zatvaranje krugova (2025). Njen drugi roman Träume und Kulissen (2021) je v slovenskem prevodu leta 2025 izdala koprska založba KUD AAC Zrakogled pod naslovom Sanje in kulise v prevodu Urške P. Černe. Za svoje humanitarno delo z begunci iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine je prejela priznanje mesta Münster (»Münster-Nadel«).

Boštjan Videmšek

Neven Ušumović — Sun, 05 Apr 2026 17:22:18 +0000

Boštjan Videmšek (1975) je dolgoletni slovenski novinar, vojni poročevalec in sodelavec številnih tujih časopisov, revij ter spletnih portalov. Kot poročevalec je spremljal največja svetovna krizna žarišča, zlasti na Bližnjem vzhodu, v Afriki in na območju nekdanje Jugoslavije. Doslej je objavil deset knjig, med njimi družbenokritična dela Vojna terorja: 10 let po 11. septembru (2011), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen (2013) ter Na begu: moderni eksodus (2005–2016), posvečena begunski in migrantski krizi. Je tudi soavtor izpovedne uspešnice o teku Ultrablues (2014). Leta 2019 je pri založbi Cambridge Scholars Publishing izdal knjigo Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage. Njegovo zanimanje za obnovljive vire energije in podnebne spremembe je pripeljalo do nastanka knjige Plan B: pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (2020). Leta 2022 je skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in fotografom Matjažem Krivicem objavil knjigo Zadnji dve: Najin in Fatu – reševanje vrste na robu izumrtja o zadnjih severnih belih nosorogih na svetu. Je tudi avtor dveh dramskih besedil, leta 2023 pa je izšel njegov roman Vojni dnevnik. V knjigi Mir in vojna: Izvori ključnih kriz našega časa (2024) povzema spoznanja, pridobljena med tremi desetletji poročanja s svetovnih kriznih območij. Njegovo najnovejše delo Dolga pot do miru: Srebrenica, Galicija in Ukrajina, Auschwitz, Gaza (2025) je nastalo v sodelovanju z italijansko novinarko Abho Valentino Lo Surdo, katere besedilo o Soški fronti je v knjigi prevedeno v slovenščino.

Marta Verginella

Neven Ušumović — Sun, 05 Apr 2026 15:11:59 +0000

Marta Verginella (Trst, 1960) je slovenska zgodovinarka. Doktorirala je na Univerzi v Ljubljani. Leta 2006 je postala redna profesorica za občo zgodovino 19. stoletja in teorijo zgodovine na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Objavila je številne monografije in članke s področja mejnih študij, študij spomina, ustne zgodovine ter zgodovine 19. stoletja. Opravila je tudi pionirsko delo na področju socialne in kulturne zgodovine prve in druge svetovne vojne, zgodovine žensk ter raziskovanja antisemitizma in holokavsta v Sloveniji. Drugi osrednji sklop njenega raziskovalnega dela se nanaša na mejne študije, predvsem na epistemološka vprašanja, ki se pojavljajo pri pisanju zgodovine v večetničnem okolju. Pri tem je posebno pozornost namenila zgodovinskim akterjem, ki jih relevantne zgodovinske raziskave običajno spregledajo, zlasti ženskam. V svojih raziskavah se je posebej posvečala vsakodnevnim migracijam žensk ob slovensko-italijanski meji. Sodelovala je pri mednarodnih raziskovalnih projektih ter predavala na številnih evropskih univerzah. Njeno delo je pomembno prispevalo k razumevanju zgodovine Trsta, Primorske in slovensko-italijanskih odnosov. Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je prejela več priznanj doma in v tujini.

Marta Verginella

Neven Ušumović — Sun, 05 Apr 2026 13:21:18 +0000

Anja Zag Golob

Ivana Martinčić — Sat, 04 Apr 2026 21:18:27 +0000

Anja Zag Golob (Slovenj Gradec, 1976) je slovenska pesnica, pisateljica, dramaturginja, prevajalka, urednica, kolumnistka in kulturna aktivistka. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani, svojo poklicno pot pa je začela kot gledališka kritičarka in novinarka pri časopisu Večer. Danes deluje kot soustanoviteljica in glavna urednica neodvisne založbe VigeVageKnjige, specializirane za strip in grafični roman. Leta 2010 je izdala prvo pesniško zbirko V roki, sledile pa so zbirke Vesa v zgibi (2013), Didaskalije k dihanju (2016), da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a … (2019) in watson (2023). Leta 2024 je objavila tudi zbirko esejev Poskus vsakdanjosti: prosti spisi. Poleg poezije piše dramska besedila, eseje in kolumne ter prevaja iz nemščine in angleščine. Za svoje delo je prejela dve Jenkovi nagradi in priznanje Kritiško sito. Njena poezija je prevedena v številne jezike. Živi in ustvarja v Mariboru.

Anja Zag Golob (Slovenj Gradec, 1976) è una poetessa, scrittrice, drammaturga, traduttrice, editor, editorialista e attivista culturale slovena. Ha studiato filosofia e letterature comparate a Lubiana e ha iniziato la sua carriera professionale come critica teatrale e giornalista presso il quotidiano Večer. Anja Zag Golob è cofondatrice e direttrice editoriale della casa editrice indipendente VigeVageKnjige, specializzata in fumetti e graphic novel. Nel 2010 ha pubblicato la sua prima raccolta poetica V roki, seguita da Vesa v zgibi (2013), Didaskalije k dihanju (2016), da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a … (2019) e watson (2023). Nel 2024 ha inoltre pubblicato la raccolta di saggi Poskus vsakdanjosti: prosti spisi. Oltre alla poesia, scrive testi teatrali, saggi e colonne giornalistiche, e traduce dal tedesco e dall’inglese. Per il suo lavoro ha ricevuto due premi Jenk e il riconoscimento Kritiško sito. La sua poesia è stata tradotta in numerose lingue. Vive e lavora a Maribor.

Szabolcs Tolnai

Neven Ušumović — Sat, 04 Apr 2026 19:51:16 +0000

Szabolcs Tolnai (Subotica, 1971) je filmski in gledališki režiser, scenarist ter univerzitetni profesor. Diplomiral je na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, doktoriral pa na Fakulteti za filmsko in gledališko umetnost (SZFE) v Budimpešti. Je redni profesor na Akademiji umetnosti v Novem Sadu ter na Fakulteti za medije in komunikacije v Beogradu. Med njegova pomembnejša filmska dela sodijo Nyári mozi (Poletni kino, študentski film, 2018), Arccal a földnek (Z obrazom proti zemlji, diplomski film, 2002), za katerega je prejel posebno nagrado žirije na Madžarskem filmskem festivalu, ter Peščanik (po romanu Danila Kiša, 2007), nagrajen z nagrado za najboljšega režiserja na nacionalnem festivalu v Srbiji leta 2007. Njegov film Minotaur (2016) je bil premierno prikazan v uradnem programu IFF Rotterdam, dokumentarni film Cveće zla (2016) pa je prejel nagrade na Beograjskem festivalu dokumentarnega in kratkega filma ter festivalu Cinema City v Novem Sadu. Ustvarja tudi radijske igre, med njimi Pustolov u kavezu (Radio Beograd, 2022), finalistko mednarodnih festivalov Prix Italia in Hvar, ter dokumentarno radijsko igro Vratiće se Valter, nosiće brushalter (Radioteater Zagreb, 2023), nagrajeno z nagrado Marija Jurić Zagorka za najboljše radijsko delo Hrvaškega novinarskega društva. Trenutno pripravlja celovečerni igrani film Vožnja biciklom sa Zolijem Turčinom, srbsko-slovaško koprodukcijo ob podpori evropskega koprodukcijskega sklada Eurimages.

Lidija Dimkovska

Neven Ušumović — Sat, 04 Apr 2026 19:07:14 +0000

Lidija Dimkovska (Skopje, 1971) je pesnica, prozaistka in prevajalka romunske ter slovenske književnosti v makedonski jezik. Na Filološki fakulteti v Skopju je diplomirala iz splošne in primerjalne književnosti, na Filološki fakulteti v Bukarešti pa doktorirala iz romunske književnosti ter delovala kot lektorica za makedonski jezik in književnost. Objavila je sedem pesniških zbirk, pet romanov, ameriški dnevnik in zbirko kratkih zgodb, uredila pa je tudi štiri antologije. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, v slovenščini pa lahko beremo pesniške zbirke Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem in Mejno stanje ter romane Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui in EMŠO. Je dobitnica številnih mednarodnih literarnih nagrad za poezijo in prozo, za roman Rezervno življenje pa je leta 2013 prejela prestižno Nagrado Evropske unije za književnost. Njen roman EMŠO je prejel regionalno literarno nagrado Štefica Cvek ter nagrado za roman leta v Makedoniji. Njena dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. Živi v Ljubljani, kjer piše ter prevaja romunsko in slovensko književnost v makedonščino.

Lidija Dimkovska (Skopje, 1971) è poetessa, prosatrice e traduttrice di letteratura rumena e slovena in lingua macedone. Presso la Facoltà di Filologia di Skopje si è laureata in Letteratura comparata, mentre presso la Facoltà di Filologia di Bucarest ha conseguito il dottorato in Letteratura rumena ed è stata lettrice di lingua e letteratura macedone. Ha pubblicato sette raccolte di poesie, cinque romanzi, un diario americano e una raccolta di racconti brevi. Ha inoltre curato quattro antologie. I suoi libri sono stati tradotti in numerose lingue straniere. In sloveno sono stati tradotti le raccolte di poesia Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem e Mejno stanje e i romanzi Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui e EMŠO. Ha ricevuto numerosi premi letterari internazionali per la poesia e la prosa e, per il romanzo Rezervno življenje (2012), ha ottenuto nel 2013 il prestigioso Premio dell’Unione europea per la letteratura. Il suo ultimo romanzo, EMŠO ha vinto il premio letterario regionale Štefica Cvek e il premio per il romanzo dell’anno in Macedonia. Vive a Lubiana, scrive e traduce letteratura rumena e slovena in lingua macedone.

Andrej Nikolaidis

Neven Ušumović — Sat, 04 Apr 2026 18:42:40 +0000

Andrej Nikolaidis (Sarajevo, 1974) je bosanskohercegovski in črnogorski pisatelj, kolumnist in novinar. Objavil je več romanov, zbirk kratke proze, esejev in publicističnih knjig, med njimi pa so v slovenščino prevedene knjige Mimesis (2006), Madžarski stavek (2018), Sin (2018) in Odlašanje. Parezija (2021). Za svoje literarno delo je prejel številna priznanja, med drugim nagrado britanskega PEN-a za prevedeno književnost v Londonu. Za roman Sin je prejel Evropsko nagrado za književnost (EUPL), za roman Madžarski stavek nagrado Meša Selimović, za knjigo esejev Crna Gora: Hronika propasti pa Trinajstojulsko nagrado, najvišje državno priznanje Črne gore. Deluje kot kolumnist črnogorskega portala CDM. Njegovi romani so prevedeni v petnajst jezikov. Nedavno mu je izšel novi roman Safari u Sarajevu. Živi v Ulcinju.

Gian Andrea Franchi

Neven Ušumović — Sat, 04 Apr 2026 15:33:11 +0000

Gian Andrea Franchi je italijanski humanitarni aktivist, pisatelj in družbeni delavec iz Trsta. Skupaj z ženo Lorena Fornasir je soustanovil humanitarno pobudo Linea d’Ombra, ki pomaga beguncem in migrantom ob italijansko-slovenski meji. Že vrsto let je dejaven na področju človekovih pravic, socialne pravičnosti in pomoči ljudem na balkanski migracijski poti. V Trstu organizira prostovoljske akcije, razdeljevanje hrane, oblačil in zdravstvene pomoči migrantom, ki prihajajo v mesto po dolgi poti skozi Balkan. Njegovo delo temelji na neposredni solidarnosti in opozarjanju na nasilje ter kršitve pravic migrantov na evropskih mejah. Poleg humanitarnega delovanja je tudi avtor več besedil o migracijah, mejah in družbeni odgovornosti Evrope. Skupaj z Loreno Fornasir je soavtor knjige La Palestina che ho visto (2015), ki obravnava vsakdanje življenje v Palestini ter vprašanja človekovih pravic, nasilja in dostojanstva ljudi na konfliktnih območjih.