2017-udeleženci – Forum Tomizza

Anja Zag Golob

Ivana Martinčić — Sat, 04 Apr 2026 21:18:27 +0000

Anja Zag Golob (Slovenj Gradec, 1976) je slovenska pesnica, pisateljica, dramaturginja, prevajalka, urednica, kolumnistka in kulturna aktivistka. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani, svojo poklicno pot pa je začela kot gledališka kritičarka in novinarka pri časopisu Večer. Danes deluje kot soustanoviteljica in glavna urednica neodvisne založbe VigeVageKnjige, specializirane za strip in grafični roman. Leta 2010 je izdala prvo pesniško zbirko V roki, sledile pa so zbirke Vesa v zgibi (2013), Didaskalije k dihanju (2016), da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a … (2019) in watson (2023). Leta 2024 je objavila tudi zbirko esejev Poskus vsakdanjosti: prosti spisi. Poleg poezije piše dramska besedila, eseje in kolumne ter prevaja iz nemščine in angleščine. Za svoje delo je prejela dve Jenkovi nagradi in priznanje Kritiško sito. Njena poezija je prevedena v številne jezike. Živi in ustvarja v Mariboru.

Anja Zag Golob (Slovenj Gradec, 1976) è una poetessa, scrittrice, drammaturga, traduttrice, editor, editorialista e attivista culturale slovena. Ha studiato filosofia e letterature comparate a Lubiana e ha iniziato la sua carriera professionale come critica teatrale e giornalista presso il quotidiano Večer. Anja Zag Golob è cofondatrice e direttrice editoriale della casa editrice indipendente VigeVageKnjige, specializzata in fumetti e graphic novel. Nel 2010 ha pubblicato la sua prima raccolta poetica V roki, seguita da Vesa v zgibi (2013), Didaskalije k dihanju (2016), da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a … (2019) e watson (2023). Nel 2024 ha inoltre pubblicato la raccolta di saggi Poskus vsakdanjosti: prosti spisi. Oltre alla poesia, scrive testi teatrali, saggi e colonne giornalistiche, e traduce dal tedesco e dall’inglese. Per il suo lavoro ha ricevuto due premi Jenk e il riconoscimento Kritiško sito. La sua poesia è stata tradotta in numerose lingue. Vive e lavora a Maribor.

Rosanna Bubola

Ivana Martinčić — Fri, 03 Apr 2026 19:09:23 +0000

Rosanna Bubola (Buje, 1975) je igralka, pisateljica in novinarka na RTV Capodistria. Študirala je na Filozofski fakulteti v Trstu, igralsko znanje pa je izpopolnjevala v gledališki skupini Teatro Incontro pod vodstvom režiserja Spira Dalla Porte Xydiasa. V Trstu je sodelovala tudi z gledališko skupino Gruppo Teatrale per il Dialetto. V sezoni 1999/2000 je začela sodelovati z Italijansko dramo Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki. Leta 2003 je diplomirala iz moderne književnosti na Filozofski fakulteti v Trstu. Kot avtorica in režiserka ustvarja besedila, posvečena Istri, njenim legendam in zgodovini. Med njenimi zadnjimi gledališkimi vlogami pa je nastop v predstavi Sliparija (Istarsko narodno gledališče, 2020) po romanu Milana Rakovca v režiji Matije Debeljuha. Je večkratna nagrajenka natečaja Istria Nobilissima, kjer je prejela priznanja za literarno ustvarjanje v italijanskem jeziku.

Ahmed Burić

admin — Fri, 03 Apr 2026 10:51:11 +0000

Ahmed Burić (1967, Sarajevo) je eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na področju bivše Jugoslavije, znan po duhovitih, pronicljivih interpretacijah svojega mesta in sveta. Po koncu vojne, ki jo je deloma preživel tudi v Sloveniji, je zaslovel kot pesnik, najprej z zbirko Bog tranzicije (2004), nato so sledile Solze nafte in krvi (2009) ter Materni jezik (2013) in Hipertenzija (2017). V slovenščini sta doslej izšla dva prevoda Burićevih literarnih del, oboje pri založbi Goga, izbor njegove poezije Vrata raja (2016) in roman Ti je smešno, da mi je ime Donald? (2020). Obenem tudi prevaja slovensko književnost iz slovenščine v bosanščino, denimo dela Vlada Kreslina, Esada Babačića, Dušana Šarotarja in Gorana Vojnovića. Sin pustinje (2022) je album Ahmeda Burića, ki se mu v glasbeni pustolovščini pridružuje pevec, inštrumentalist in raziskovalec sevdaha Damir Imamović.

Federica Marzi

Ivana Martinčić — Wed, 18 May 2022 09:43:00 +0000

Federica Marzi (Trst, 1974.), spisateljica i talijanistica. Doktorirala je talijanistiku na Tršćanskom sveučilištu i na Sveučilištu Heinricha Heinea u Düsseldorfu. Objavila je znanstvenu studiju “In terra straniera” (2014.) o književnosti talijanskih emigranata u Njemačkoj. Njezine pripovijetke objavljivane su u talijanskim antologijama i časopisima, a hrvatski prijevodi u Novoj Istri i na književnom portalu Strane. S pripovijetkom „Crepi“ (Pukotine) osvojila je nagradu Lapis Histriae 2016. godine. Gostovala je na književnoj rezidenciji u pazinskoj Kući za pisce – Hiži od besid, gdje je napisala dio svog pograničnog romana “La mia casa altrove” (2021.). U pripremi su hrvatski, slovenski i engleski prijevod.

Francesca Rolandi

Ivana Martinčić — Tue, 19 May 2020 10:22:00 +0000

Francesca Rolandi (Milano) doktorirala je na slavistici Sveučilišta u Torinu 2012. godine. Dobila je različite stipendije u Ljubljani, Grazu i Napulju. Bila je i istraživačica na Odsjeku za povijest Filozofskog fakulteta u Rijeci u okviru programa Newfelpro. Objavila je knjigu “Con ventiquattromila baci: l’influenza della cultura di massa italiana in Jugoslavia (1955-1965)” (Bologna, 2015.) u kojoj se bavi utjecajem talijanske popularne kulture na jugoslavensku popularnu kulturu u razdoblju od 1955. do 1965. godine. Rolandi je za ovo istraživanje dobila nagradu »Vinka Kitarović« Sveučilišta u Bologni. Jedna je od urednica časopisa Q Code Magazine.

Marco Apollonio

Ivana Martinčić — Fri, 19 May 2017 10:49:00 +0000

Marco Apollonio (1964, Koper), doktor znanosti in bibliotekar v koprski gimnaziji z italijanskim učnim jezikom, v italijanščini piše prozo, pesmi in eseje. Izdal je esejistično zbirko »Kratka kronologija črnega humorja v tržaški literaturi 20. stoletja« (1993) in nadaljeval z dvojezično zbirko kratkih pripovedi »Telesa« (Corpi/Tijela, 1996) v italijanščini in hrvaščini, nato pa se je z zbirko »Druga stran neba« (L’altra parte del cielo, 2008) uvrstil med vidnejše mlade pisce italijanske istrske književnosti. Pesmi v knjižnem jeziku in narečju (Poesie tredici, Per molti versi, Dieze poesie) objavlja v revijah Battana in Istria Nobilissima. Slovenskim bralcem v prevodu Gašperja Maleja je namenjen izbor kratke proze »Majhni brodolomi pred svitanjem« (2016).

Andrej Blatnik

Ivana Martinčić — Fri, 19 May 2017 10:45:00 +0000

Andrej Blatnik (1963, Ljubljana) je pisatelj, urednik, publicist in profesor založništva na ljubljanski filozofski fakulteti. Mojster kratke proze (»Šopki za Adama venijo«, 1983; »Zakon želje«, 2000) in romana (»Plamenice in solze«, 1987; »Spremeni me«, 2008) je dobitnik številnih literarnih nagrad in štipendij, med drugimi nagrade Prešernovega sklada in Fulbrightove štipendije. Že vrsto let je mentor literarnih delavnic za kratko zgodbo LUD Literatura, napisal je tudi priročnik »Pisanje kratke zgodbe« (2010, 2016). Med 2007 in 2015 je bil predsednik žirije srednjeevropske nagrade vilenica. Je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, prisoten v številnih tujih antologijah.

Drago Bojić

Ivana Martinčić — Fri, 19 May 2017 10:43:00 +0000

Drago Bojić je bosanski frančiškan, doktor teologije, publicist in direktor Mednarodnega multiregionalega interkulturnega centra (IMIC) Zajedno v Sarajevu. Je človek, ki se kot don Kihot bori z mlini na veter, ki ga spremljajo skozi življenje. Njegovo stališče ga spodbuja, da raziskuje, preizprašuje in išče neuhojene poti. Če je družba uniformirana in razmišlja ozko, Drago Bojić ponuja alternativo, ki je realna, drugačna in ostra družbena kritika. Lani objavil odmevno knjigo esejev in intervjujev »Zlato in kadilo – kritični pogledi na politiko in religijo«.

Aljoša Curavić

Ivana Martinčić — Fri, 19 May 2017 10:41:00 +0000

Aljoša Curavić, rođen je u Umagu 1960. godine. Gimnaziju na talijanskom jeziku pohađao je u Kopru. Diplomirao je na Filozofskom fakultetu u Firenci. Curavić je jedan od najuglednijih talijanskih novinara u našoj regiji. Odgovorni je urednik talijanskog programa RTV-a Slovenija, Regionalnog centra Koper-Capodistria. Objavljuje poeziju i prozu. Kao pjesnik dobio je nagradu Istria nobilissima za zbirku Silenziario (2003.). Objavio je tri romana. “Sindrome da frontiera” (Firenca, 2003.); “A occhi spenti” (Rijeka, 2009.); “Istriagog” (Nardo’, 2013.). Prvi roman objavljen mu je i na hrvatskom jeziku u izdanju Kuće za pisce u Pazinu (2013.; dvojezično izdanje!) pod nazivom “Granični sindrom”.

Aleš Črnič

Ivana Martinčić — Fri, 19 May 2017 10:34:00 +0000

Aleš Črnič (1971), sociolog in religiolog, raziskovalno deluje v Centru za preučevanje kulture in religije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer tudi predava. Zadnje desetletje je član predsedstva Mednarodnega združenja za preučevanje religije v Srednji in Vzhodni Evropi – ISORECEA. Je pobudnik in vodja religiološke sekcije Slovenskega sociološkega društva. Od njene ustanovitve leta 2005 je urednik knjižne zbirke Kult, v okviru katere izhajajo monografske analize sodobnih religijskih, kulturnih in družbenih vprašanj. Od leta 2000 je izvedel na desetine javnih nastopov v elektronskih in tiskanih medijih (intervjuji, polemike ipd.) na temo sodobnih religijskih, kulturnih in družbenih dogajanj. Jeseni 2011 je iniciiral Državljansko tribuno za prostore svobode, ki je izvedla vrsto civilnodružbenih akcij. V letih 2012–2013 je bil (prvi) koordinator Svobodne univerze. Med marcem 2013 in septembrom 2014 je bil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo.