Iva Kosmos je kulturologinja, ki se ukvarja s (post)jugoslovansko književnostjo in kulturo ter različnimi spominskimi politikami. Odraščala je na Lošinju, diplomirala v Ljubljani in doktorirala v Zagrebu (2015). Kot Fulbrightova štipendistka se je izpopolnjevala na University of Wisconsin–Madison (2014). Več let je delovala kot novinarka in literarna kritičarka, nato je vstopila na področje znanstvenega raziskovanja: od leta 2017 deluje na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Od leta 2024 na Filozofski fakulteti v Zagrebu vodi MSCA projekt o jugoslovanskih potopisih in literarnem imaginariju t. i. tretjega sveta. Vzporedno se je ukvarjala tudi s spomini delavk v industriji predelave rib v socializmu. Souredila je knjigi Zgodbe iz konzerve. Zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu (ZRC SAZU 2020; Srednja Europa, 2020) ter Social Impact in Arts and Culture: The Diverse Lives of a Concept (ZRC SAZU, 2022). V pripravi je njena knjiga Postjugoslavenska literarna emigracija: Hemon, Ugrešić, Albahari (Meandarmedia, 2026). Je mati dveh majhnih otrok.

Ana Sarah Lunaček Brumen završila je studij etnologije, kulturne antropologije i sociologije kulture u Ljubljani; tema diplomskog rada bila joj je afrička kinematografija. Posjetila je festivale afričkog filma u Londonu, Milanu i Ouagadougouju i sudjelovala u izboru filmova, kao i u pisanju kataloga za retrospektivu afričkog filma u Slovenskoj kinoteci 2000. godine. Kao znanstvena novakinja Odjela za azijske i afričke studije boravila je od 2003. do 2004. godine među Tuarezima u sjevernom Nigeru, gdje je provodila terensko istraživanje za svoj doktorat s temom „Percepcija Europljana i Amerikanaca i predstava o Zapadu u Agadezu (Niger)“, koji je obranila 2008. godine. Nakon doktorata usavršavala se na MMSH-u (Maison Meditéranéennne des Sciences de l’Homme) u Aix en Provance u Francuskoj, kao i na Sveučilištu u Beogradu gdje je započela s istraživanjem veza SFRJ-a s Afrikom u okviru Pokreta nesvrstanih. Od 2015. godine posvećuje se ljudima na „balkanskoj ruti“ i angažira se oko njihovog statusa u Sloveniji. Članica je međunarodnog uredničkog odbora beogradskog časopisa „Afrika – studije umetnosti i kulture“. Režira etnografske filmove o Africi i objavljuje stručne tekstove iz tog tematskog područja.

Slobodan Šnajder (1948) je hrvaški dramatik, pisatelj in publicist, znan po dramah Peto evanđelje in Kosti u kamenu. Najbolj razvpita je njegova znamenita drama Hrvatski faust, ki je bila prvič uprizorjena v Splitu 1982, več uprizoritev pa je, kot mnoga druga njegova dela, doživela tudi v tujini. Bil je ustanovitelj in dolgoletni urednik gledališke revije Prolog. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil za približno deset let izključen iz hrvaškega gledališkega življenja, njegovih dram niso uprizarjali, je bil pa v tistem času kolumnist časopisa Glas Slavonije in reškega Novega lista – njegove kolumne so kasneje izšle v knjigah Kardinalna greška in Umrijeti pod zvijezdom. Prejel je vrsto domačih in tujih nagrad za dramsko ustvarjanje. Svoj prvi roman Morendo je objavil leta 2012, največji uspeh pa dosegel z romanom Doba mjedi (2015), ki je bil dvakrat ponatisnjen in je prejel vse najpomembnejše nacionalne literarne nagrade, zaobjema pa dogajanje, razpeto čez več stoletij in pokrajin, od Slavonije do Poljske.

Tanja Stupar Trifunović (1977), bosansko-hercegovska književnica. Rojena je bila v Zadru. Diplomirala je na Filološki fakulteti Banjaluki,  kjer tudi živi. Je urednica Časopisa za književnost, umetnost in kulturo Putevi (Poti). Piše poezijo (Kuća od slova/Hiša iz črk, 1999., Uspostavljanje ravnoteže/ Vzpostavljanje ravnotežja, 2002., O čemu misle varvari dok doručkuju /O čem mislijo barbari, medtem ko zajtrkujejo, 2008., Glavni junak je čovjek koji se zaljubljuje u nesreću/  Glavni junak je človek, ki se zaljublja v nesrečo, 2010.) in prozo (Adornova svraka/Adornova sraka 2007., kolumne; Satovi u majčinoj sobi/Ure v mamini sobi, 2016., roman). Zastopana je v več antologijah in izborih poezije in proze, doma in na tujem. Za svojo poezijo je prejela več nagrad in njena dela so bila prevedena v angleški, francoski, nemški, poljski, slovenski in danski jezik. Prejela je nekaj pomembnih nagrad za poezijo in prozo. Knjiga pesmi O čem misle varvari dok doručkuju/ O čem mislijo barbari, medtem ko zajtrkujejo je bila kot najboljša knjiga poezije, objavljena v BIH leta 2008, nominirana za literarno nagrado za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo (CEE LITERATURE AWARD) in je prišla v ožji izbor. Za roman Satovi u majčinoj sobi/ Ure v materini sobi je leta 2016 dobila Nagrado Evropske unije za književnost (EUPL).

Riccardo Cepach (Trst, 1970.); voditelj je tršćanskog Muzeja Svevo i Muzeja Joyce, doktor talijanistike, esejist, dugogodišnji suradnik dnevnog lista “Il Piccolo” iz Trsta. Riccardo Cepach je umjetnički ravnatelj festivala “Bloomsday. Una festa per Joyce” i manifestacije “Buon Compleanno Svevo”. Oduvijek se zanima za tršćansku kulturu na prijelazu iz 19. u 20. st. kad književnici poput Jamesa Joycea, Itala Sveva, Richarda Francisa Burtona i Umberta Sabe unose korjenite promjene u zapadnoeuropsku književnost. Među njima posebnu pažnju posvećuje Svevu – ogranizira festivale, izložbe, predavanja, uređuje knjige, među kojima izdvajamo “Guarire dalla cura. Italo Svevo e la medicina” (2008.), “Lastricato di buoni propositi. Il centocinquantenario della nascita di Italo Svevo 1861-2011” (2012.), “Alla peggio andrò in biblioteca. I libri ritrovati di Italo Svevo” (con Simone Volpato, 2013), “Il collaboratore avventizio. L’uomo d’affari. E altre nuove dalla biblioteca perduta” (2013).

Emir Imamović Pirke (1973, Tuzla) je novinar in pisatelj, ki je bil urednik revije Dani, zdaj pa je izvršni urednik revije Gracija. Živel in delal je v Sarajevu, bil je tudi redni kolumnist portala Radiosarajevo.ba, sodelavec Novega lista, Jutarnjega lista, Slobodne Dalmacije itd., zdaj živi v Šibeniku. Njegov prvi roman Jel neko vidio djevojčice, kurve, ratne zločince je izšel 2006, temelji pa na resničnem dogodku, ugrabitvi štirih deklic leta 2001 v Bosni in Hercegovini. Je direktor Festivala alternative in levice – FALIŠ v Šibeniku. Izdal je še romana Tajna doline piramida (2008), Treće poluvrijeme (2010) in Terorist (2018).