Milan Rakovac, pisatelj, pesnik, novinar (1939, Rakovci pri Poreču). Dve leti je bil glavni urednik puljskega dnevnega časopisa Glas Istre (1973–1975). Večino delovne dobe do upokojitve je delal na Televiziji Zagreb (hrvaški televiziji) kot urednik in avtor opaženih dokumentarnih filmov, reportaž in intervjujev. Na njegovo pobudo so bila leta 2000 osnovana Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza, ki se odvijajo v Umagu, Kopru in Trstu, ter predstavljajo družbeni in kulturni dialog v obmejnem prostoru in širši regiji.

Iz italijanščine v hrvaščino je prevedel roman Boljše življenje Fulvia Tomizze (Pula-Rijeka, 1980), dokumentarno knjigo Izbrisana identiteta Paola Parovela (Pazin, 1993) in študijo Jadranski iredentizem Angela Vivanteja (Zagreb, 2002). Milan Rakovac je avtor ali soavtor raznih monografij, scenarijev za filme, več njegovih besedil pa je doživelo tudi gledališke uprizoritve.

Izbrana dela Milana Rakovca so izšla leta 2015 pri založbi V. B. Z. v Zagrebu v štirih knjigah in predstavljajo zbir njegovega petdesetletnega ustvarjanja kot enega najpomembnejših istrskih avtorjev, književnega inovatorja in avantgardista.

Med njegova književna dela sodijo poezija, eseji, potopisi in proza: Preko Učke (1980), Sik (1980), Obala in družeti ali Kako so naši otroci (1983), Haluj ali Sonce je zlato ditesino (1986), Sleparija (1986), Snovid (1987), Istragram; štorije in uganke (2000), Cha for kids (2004), Triestina (2006), Kvarnerski otoški lucidar (2006), Besida priletuća (2009), Sinovi Istre (2009), Jadranske razglednice, ki jih je napisal skupaj z Jovanom Nikolaidisom (2021), ter Slovo Bosni (2022).

Samira Kentrić (Ljubljana, 1976) je vizualna umetnica, delujoča na polju ilustracije, oblikovanja in performansa. Na ALUO je diplomirala je iz vizualne komunikacije. Likovno je opremila številne knjige in časopise, med drugim Dnevnikov Objektiv, Sobotno prilogo Dela, Mobitelove Zaupne besede, časopis Finance, v zadnjem času pa se bolj posveča knjižni ilustraciji in sodeluje s številnimi slovenskimi založbami. Je avtorica treh risoromanov: avtobiografskega romana o odraščanju v času postjugoslovanske tranzicije Balkanalije (2015); družbeno angažirane zgodbe o usodi beguncev na poti v EU Pismo Adni (2016) in romana o iskanju svojega mesta v družbi po tragičnih dogodkih Adna (2020), trenutno pa ustvarja esejistično ilustrirano knjigo o fenomenu vida. Je prejemnica več priznanj in nagrad. Leta 2015 je knjiga Balkanalije prejela mednarodno nagrado založnikov »Special Book Award«, ki jo podeljuje Motovunsko združenje mednarodnih založnikov (MGIP). Leta 2019 je bil bolgarski prevod Balkanalij uvrščen v letni izbor najboljših 15 knjig, izdanih v Bolgariji. Nemški prevod Balkanalij je leta 2022 nemška Akademija za otroško in mladinsko književnost imenovala za mladinsko knjigo meseca, nominirana je bil tudi za knjigo leta na 31. Slovenskem knjižnem sejmu. Leta 2023 je Balkanalije literarna revija Börsenblatt uvrstila na seznam 14 priporočenih knjig, prevedenih iz slovenščine. Na 13. Slovenskem bienalu ilustracije je Kentrić prejela pohvalo žirije za likovne podobe iz avtorskega risoromana Adna (2020). Njena ilustracija iz 2022 za naslovnico časopisa Kralji ulice je po izboru javnosti prejela nagrado za najboljšo naslovnico leta Mednarodne mreže uličnih časopisov. V svojem ustvarjanju združuje javno in politično z intimno, pogosto erotično obarvano govorico. Je dolgoletna članica umetniškega tandema Eclipse, ki v svojih performansih in instalacijah za izražanje in izpostavljanje različnih tematik uporablja lastno telo in telesa drugih.

Miran Košuta (Trst, 1960) je pisatelj, prevajalec, glasbenik, literarni zgodovinar, univerzitetni učitelj, literarni kritik, publicist in esejist, živeč v Križu pri Trstu. V Trstu je obiskoval Klasični licej Franceta Prešerna. Na Univerzi v Ljubljani je leta 1984 diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, leta 1987 pa iz klarineta na Konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah. Posvečal se je založništvu, prevajanju in predavanju na Filozofski fakulteti Tržaške univerze. Od leta 1998 je bil docent in predstojnik slovenistike na znameniti Univerzi La Sapienza v Rimu, od leta 2001 je bil potrjen kot izredni profesor ter predstojnik stolice slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Tržaške univerze, trenutno pa je na njenem Oddelku za humanistične študije redni profesor. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo. Njegov avtorski opus obsega dela v slovenščini in italijanščini. Je avtor mnogih spremnih besed in avtor številnih člankov v različnih literarnih in neliterarnih revijah in časopisih. Je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN, v letih 2006–2008 je bil predsednik Slavističnega društva Slovenije. Leta 2021 je prejel Trubarjevo priznanje za leto 2021, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.