2025-udeleženci – Forum Tomizza

Ahmed Burić

admin — Fri, 03 Apr 2026 10:51:11 +0000

Ahmed Burić (1967, Sarajevo) je eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na področju bivše Jugoslavije, znan po duhovitih, pronicljivih interpretacijah svojega mesta in sveta. Po koncu vojne, ki jo je deloma preživel tudi v Sloveniji, je zaslovel kot pesnik, najprej z zbirko Bog tranzicije (2004), nato so sledile Solze nafte in krvi (2009) ter Materni jezik (2013) in Hipertenzija (2017). V slovenščini sta doslej izšla dva prevoda Burićevih literarnih del, oboje pri založbi Goga, izbor njegove poezije Vrata raja (2016) in roman Ti je smešno, da mi je ime Donald? (2020). Obenem tudi prevaja slovensko književnost iz slovenščine v bosanščino, denimo dela Vlada Kreslina, Esada Babačića, Dušana Šarotarja in Gorana Vojnovića. Sin pustinje (2022) je album Ahmeda Burića, ki se mu v glasbeni pustolovščini pridružuje pevec, inštrumentalist in raziskovalec sevdaha Damir Imamović.

Aljoša Pužar

admin — Thu, 02 Apr 2026 09:04:27 +0000

Aljoša Pužar (Reka, 1974) hrvaško-italijansko-slovenski kulturolog, kulturni antropolog, etnograf, pisatelj in družbeni kritik. Rojen na Reki. V rodnem mestu je študiral kroatistiko, v Zagrebu pa primerjalno književnost. Leta 2006 je doktoriral na Reki s temo iz antropološke in kulturne teorije vmesnosti, leta 2015 pa v Cardiffu s temo iz študijah spola in mladinskih študijah. Od leta 2002 je bil predavatelj na Univerzi v Trstu, od leta 2003 pa na Reki. V letih 2006–2016 je poučeval kulturologijo, kulturno antropologijo, kulturno geografijo, ženske študije itd. na univerzah v Seulu (Južna Koreja). Od leta 2017 je izredni profesor urbane antropologije na Oddelku za kulturologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Redni predavatelj kulturologije na Univerzi umetnosti v Berlinu (UDK). Objavljal je knjige o zgodovini književnosti, obmejnih študijah, korejski kulturi itd. Bil je kolumnist, urednik, prevajalec in objavljal eseje in kratke zgodbe. Leta 2024 je izdal svojo prvo pesniško zbirko: Pitanje nadležnosti (Fraktura). Je član predsedstva Svetovne kulturološke organizacije, član Kraljevskega antropološkega inštituta v Londonu in P.E.N.-a.

Marija Andrijašević

Neven Ušumović — Fri, 09 May 2025 13:28:02 +0000

Marija Andrijašević (Split, 1984) je doslej izdala pesniško zbirko davide, svašta su mi radili, za katero je leta 2007 prejela nagrado Goran za mlade pesnike. Izbrane pesmi iz te zbirke so bile vključene v več domačih antologij in prevedene v več tujih jezikov. Leta 2015 je magistrirala iz primerjalne književnosti ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Leta 2016 je zaključila dvosemestrski program Centra za ženske študije v Zagrebu. Leta 2021 je izdala svoj prvi roman Zemlja brez somraka (Zemlja bez sutona), za katerega je prejela regionalno nagrado Štefica Cvek ter 15. književno nagrado tportala za najboljši roman. Drugo pesniško zbirko Temelj hiše (Temeljenje kuće) je izdala leta 2023; zbirka je prejela nagrado Ivana Gorana Kovačića za najboljšo pesniško knjigo, izdano na Hrvaškem v dvoletnem obdobju. Zbirko kratkih zgodb Liga ribičev (Liga ribara) je izdala leta 2024.

Miha Kosovel

Neven Ušumović — Thu, 08 May 2025 19:30:00 +0000

Miha Kosovel je urednik revije za kulturo in humanistiko Razpotja, programski vodja knjižnega festivala Mesto knjige ter vodja Carinarnice – edinega bivšega mejnega prehoda, ki je postal kulturno stičišče. Trenutno sodeluje z mnogimi projekti pri GO2025 Evropski prestolnici kulture in deluje tudi kot urednik literarnega programa, ki poteka pod imenom Festival kompleksnosti. Med drugim je bil kar dosti aktiven na področju teorije in prakse (čez)mejnosti, predvsem na področju t.i. dvojnih mest – mest, ki jih ločijo meje, vendar iščejo načine skupnega bivanja. O tej temi je predaval po Evropi, ter napisal nekaj člankov npr. tu in tu. Pred leti je s kolegi iz drugih delov Evrope uspel vzpostaviti mrežo mejnih dvojnih mest Transbordering Laboratory, lani pa izpeljal del razstave, ki je Novo Gorico predstavil v evropskem kontekstu skozi dva ključa: mejnih mest in novih mest.

Mirjana Đurđević

Neven Ušumović — Wed, 07 May 2025 20:04:44 +0000

Rojena je bila leta 1956 v Beogradu, Srbija, kjer še vedno živi in dela. Je doktorica tehniških znanost ter univerzitetna profesorica na Višji šoli za gradbeništvo in geodezijo v Beogradu. Je ena najboljših in najzanimivejših sodobnih srbskih pisateljev oz. pisateljic. Z literaturo se je začela ukvarjati šele leta 2001, a je v teh letih postala priznana srbska in postjugoslovanska književnica. Piše romane, kratko prozo, eseje, dramska besedila in kolumne, pa tudi znanstvena in strokovna dela. Je avtorica šestnajstih romanov in soavtorica dveh. Prve štiri je morala izdati v samozaložbi. Ob tem tudi prevaja v slovenščino in angleščino. Večkrat je bila nagrajena, leta 2004 je dobila nagrado Žensko pero za roman Deda Rankove riblje teorije (Teorija rib deda Ranka), leta 2009 pa je za Kaja, Beograd i dobri Amerikanac (Kaja, Beograd in dobri Američan) prejela nagrado Meša Selimovića kot najboljši roman, objavljen na območju Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Mirjana Đurđević je znana po svojih zanimivih likih iz sedanjosti in preteklosti srbske družbe, aktivna pa je tudi v borbi za pravice, predvsem pravice žensk.

Tatjana Rojc

Neven Ušumović — Wed, 07 May 2025 14:17:27 +0000

V Trstu rojena (1961) Tatjana Rojc je doma v Nabrežini pri Trstu. Po poklicu je literarna teoretičarka in kritičarka, ki posveča svojo raziskovalno dejavnost slovenskemu slovstvu, v prvi vrsti zamejskim avtorjem. Veliko je prispevala k preboju Borisa Pahorja v italijanski kulturni prostor. Do zdaj je predavala na italijanskih univerzah in urejala knjige o zgodovini slovenske literature: o Srečku Kosovelu (uredila neobjavljena pisma), Alojzu Rebuli, , Borisu Pahorju (Biografia di un secolo) in Miroslavu Košuti. Je tudi književnica, lleta 2017 je izdala svoj prvi roman v italijanščini La figlia che vorrei avere. Kot aktivna poliričarka je slovenska predstavnica v rimskem senatu.»Tatjana Rojc se je doslej gibala skozi Italijo lepih umetnosti, vrhunskih prevodov literature in akademskih krogov. Po letu 2018 je soočena z veliko bolj robatim svetom političnih bojev.« (E. H. M. Dnevnik)

Franco Però

Neven Ušumović — Wed, 07 May 2025 14:13:38 +0000

Franco Però (1950, Trst) je umetniški vodja Stalnega gledališča Furlanije – Julijske krajine – Il Rossetti v Trstu. Diplomiral je na tržaški filozofski fakulteti (z diplomsko nalogo o zgodovini tržaškega gledališkega gibanja) in gledališki akademiji, deloval je predvsem kot režiser. Za sabo ima številne režije v različnih italijanskih gledališčih, pri svojem delu se je največkrat posvečal sodobnim avtorjem, blizu pa mu je tudi krajevna polpretekla zgodovina. V zadnjih letih je na primer na gledališke odre postavil življenje mirovnika Danila Dolcija, epopejo Aleksandrink, požig sarajevske knjižnice – Vijećnice. V dvojezični produkciji Slovenskega stalnega gledališča je zaživelo celo poročilo mešane italijansko-slovenske komisije, »kuhinjska« predstava, v kateri sta igrali Lara Komar in Tatjana Turco, kot je zapisal Primorski dnevnik.

Chris Baldwin

Neven Ušumović — Wed, 07 May 2025 13:58:08 +0000

Chris Baldwin je režiser, dramaturg, raziskovalec, pisatelj in predavatelj, državljan sveta, ki je iz Britanije preko Španije prispel v Bolgarijo, živi v Plovdivu. Deluje predvsem kot umetniški vodja in koordinator obsežnih umetniških projektov, skozi katere na vključujoč način raziskuje zgodovinske spomine, identiteto in skupnost ter različne procese in mehanizme (re)apropriacij. Njegovo delo temelji na izjemno sočutnem, filantropskem delu s skupnostjo, ki je vedno aktivno vključena v proces nastajanja umetniškega projekta. Bil je umetniški vodja več velikih evropskih projektov, kot na primer Evropska prestolnica kulture v Wroclavu (Poljska), Galwayu (Irska), Plovdivu (Bolgarija), Kaunasu (Litva) ter Elefsini (Grčija); v letih 2019-2020 je bil umetniški vodja kandidature za Evropsko prestolnico kulture Piran – P.I.K.A. 2025. Je avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov in knjig s področja dramaturgije ter umetnosti sicer. V zadnjem letu s svojo kritično ostjo umetnikovega umevanja sveta razgalja zavržnost trenutne svetovne geopolitične krize na svojem spletnem portalu chrisplovdiv.substack.com

Arian Leka

Neven Ušumović — Wed, 07 May 2025 13:15:47 +0000

Arian Leka rojen je bil leta 1966 v pristaniškem mestu Drač v Albaniji. Najprej je v svojem rojstnem kraju na glasbeni akademiji Jana Kukuzelija študiral glasbo, kasneje pa v glavnem mestu Tirana še albanski jezik in književnost. Doktoriral je iz literarne teorije in je danes predavatelj na univerzi v Tirani ter raziskovalec na tamkajšnji Akademiji znanosti. Je uveljavljen albanski pesnik, pisec kratkih zgodb, romanopisec in esejist, piše pa tudi za otroke. Spada v skupino avtorjev, ki so postali vidni po odprtju Albanije kot svobodne države in je veljal za avantgardista. Je avtor več knjig (šestnajst knjig proze in poezije ter več knjig esejv). Za svoje ustvarjalno delo prejel številne literarne nagrade doma in v tujini, šest državnih nagrad in med njimi najvišjo, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo Albanije. Njegova dela so prevedena v več evropskih jezikov, sam pa tudi prevaja iz italijanščine. Leta 2004 je ustanovil Mednarodni festival poezije in literature POETEKA, obenem je tudi glavni urednik istoimenske literarne revije. Uveljavljen je tudi zunaj domovine. Je član Evropskega sveta za dramaturgijo v Parizu in Pesniške akademije v Londonu.

Marko Kravos

Ivana Martinčić — Mon, 05 May 2025 16:47:00 +0000

Slovenski pesnik iz Trsta je rojen leta1943. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se po vrnitvi v Trst uveljavil ko najvidnejši tržaški slovenski pesnik vsaj dvajsetih zbirk, ki jih odlikuje izjemna ritmična prožnost, besedna radoživost in v humor ovita nostalgija. Je avtor številnih knjig za otroke, pripovednih in pesniških, prevajalec iz italijanščine in tudi pripovednik za odrasle. Aktivno sodeluje na slovenskem literarnem polju (predsednik PEN, tajnik Društva slovenskih pisateljev, živahen predsednik Bralne značke Slovenija) in na Tržaškem (urednik Založništva tržaškega tiska, predsedoval je Slavističnemu društvu v Trstu Slovenskemu klubu v Trstu in Zvezi slovenskih kulturnih društev v Italiji). Je prejemnik mnogih nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada za zbirko Tretje oko (1982), nominacija za nagrado Prešernovega sklada (1999) za pripoved Kratki časi – Trst iz žabje perspektive, italijansko nagrado Astrolabio d’oro (2000) in nagrado Zlatnik poezije leta 2016. Njegove pesmi so prevedene v 30 jezikov.