2026-udeleženci – Forum Tomizza

Razstava Stanislava Habjana: WEDDING SONG, Umag, 22. – 29. 5. 2026

Neven Ušumović — Wed, 06 May 2026 12:06:50 +0000

V okviru spremljevalnega programa 27. Forum Tomizza bo v petek, 22. maja, ob 19. uri v MMC Galeriji mesta Umag (Trg Marije in Line) odprta razstava intermedijskega umetnika in pisatelja Stanislava Habjana z naslovom Wedding Song. Habjan bo umetniški dialog z zainteresirano publiko vodil tudi na dan umaškega programa Foruma Tomizza, v petek, 29. maja, ob 19.30.

Čas in načini njegovega branja, umetniška izdvojenost in življenjska pripadanja, identitete in njihove mnogoterosti, navdihi in odzivanja, prepletanja ter vmesni prostori med intimnim in javnim, pojavnim in duhovnim, podobo in besedo, igro in ustvarjanjem – to so teme in motivi niza razstav pod skupnim naslovom Dialogi, s katerimi Stanislav Habjan v zadnjem desetletju predstavlja svoje delo.

Z oblikovanjem spodbudnih, intimističnih ambientov, v katerih je postavitev razstave pravzaprav v službi »tistega, kar se šele mora zgoditi«, avtor – hkrati tudi gostitelj razstave – odpira prostor za dialoge v živo: izmenjavo izkušenj in pogledov na svet, predstavitve novih knjig, izvajanje pesmi, sodelovanja in dokumentiranje.

Umaški Dialogi z naslovom WEDDING SONG so po konceptu in izboru del povezani s terminom 27. Foruma Tomizza; razstava se tako v celoti kot v posameznih detajlih ukvarja s stalno in neločljivo interakcijo življenja in poezije. Performans, s katerim se razstava odpira in zaključuje, vključuje tudi glasbeno izvedbo »besedil za petje«, posebne pesniške forme, ki najlepše slavi in najbolj sublimira tisto, s čimer se umetnik ukvarja že vrsto let.

O avtorju

Stanislav Habjan je pisatelj, intermedijski umetnik in oblikovalec. V svojem delu povezuje književnost, vizualne umetnosti, performans in glasbo. Njegovo ustvarjanje zaznamujejo nekonvencionalnost, konceptualnost, izbrušen jezikovni izraz ter izrazita emocionalnost. Je dobitnik nagrad za književnost, grafično oblikovanje in avtorske projekte. Objavil je enajst knjig, pripravil približno dvajset samostojnih razstav ter ustvaril vrsto oblikovalskih projektov in izdelkov.

Leta 2024 pa je bil o pomenu in vplivu njegove prve knjige organiziran znanstveno-strokovni kolokvij z naslovom 40 let Nemogoče variante in dediščina osemdesetih v hrvaški književnosti. Svoje letne razstave iz cikla Dialogi zasnuje kot delovne ambiente in dnevni prostor zase, prijatelje ter občinstvo. V zadnjih letih pripravlja tudi številne izvedbe svojih pesniških besedil skupaj z glasbeniki ter nastopa z glasbenimi predstavami, pri katerih deluje kot scenarist in režiser.

Alida Bremer

Neven Ušumović — Tue, 07 Apr 2026 22:43:50 +0000

Alida Bremer (1959, Split) je študirala primerjalno književnost, romanistiko, slavistiko in germanistiko. Doktorirala je iz detektivskega romana ter nato dolga leta delala kot znanstvena sodelavka in predavateljica na univerzah v Münstru in Gießnu. Vodila je niz projektov promocije hrvaške in drugih književnosti jugovzhodne Evrope (Sklad Roberta Boscha, TRADUKI in leipziški knjižni sejem). Bila je prva vodja programa TRADUKI (2008–2014). V nemščino je prevedla kopico vrhunskih hrvaških, srbskih in bosanskih avtoric in avtorjev. Objavila je tri romane v nemškem jeziku, ki so prevedeni tudi v hrvaški jezik: Olivino nasljeđe (2015), Snovi i kulise (2022) i Tesla ili zatvaranje krugova (2025). Njen drugi roman Träume und Kulissen (2021) je v slovenskem prevodu leta 2025 izdala koprska založba KUD AAC Zrakogled pod naslovom Sanje in kulise v prevodu Urške P. Černe. Za svoje humanitarno delo z begunci iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine je prejela priznanje mesta Münster (»Münster-Nadel«).

Lea Ypi

Neven Ušumović — Mon, 06 Apr 2026 13:48:07 +0000

Predvečer 27. Foruma Tomizza! Ob izidu slovenskega prevoda najnovejše knjige Lee Ypi Pokončna (Indignity, prevod Sanda Šukarov, Mladinska knjiga) se bo Breda Biščak z avtorico pogovarjala o njenem delu v torek, 26. maja, ob 19. uri v Pretorski palači v Kopru.

Lea Ypi je angleška avtorica albanskega rodu, profesorica, predavateljica in avtorica številnih esejističnih knjig ter avtofikcijskih romanov Svobodna in Pokončna. V delu Pokončna rekonstruira življenje svoje babice Leman Ypi ob sledenju njene poti skozi vojno, migracijo, ljubezen in ideološke pretrese Evrope 20. stoletja. V prepletu filozofije in intimne družinske zgodovine knjiga nagovarja vprašanja dostojanstva, moralne odgovornosti in moči politične presoje.

Lea Ypi je profesorica politične teorije na Londonski šoli za ekonomijo in politologijo in častna profesorica filozofije na Avstralski državni univerzi. Rojena je v Albaniji, diplomirala je iz filozofije in književnosti na rimski univerzi La Sapienza, doktorirala na European University Institut in bila podoktorska raziskovalka na Nuffield College Univerze v Oxfordu. Je avtorica knjig Global Justice and Avant-Garde Political Agency, The Meaning of Partisanship (z Jonathanom Whitom) in The Architectonic of Reason, ki so izšle pri založbi Oxford University Press. Njena knjiga Svobodna (Free) je v izvirniku izšla pri založbi Penguin Press; leta 2022 je zanjo prejela Ondaatjejevo nagrado in nagrado za najboljšo biografsko knjigo Slightly Foxed First Biography Prize; prevedena je v trideset jezikov. Na akademskem področju je prejemnica nagrade Britanske akademije za odličnost v političnih znanostih in nagrade Leverhulme za izjemne raziskovalne dosežke. Je sourednica revije Political Philosophy in občasno piše za The Guardian in Financial Times.

Boštjan Videmšek

Neven Ušumović — Sun, 05 Apr 2026 17:22:18 +0000

Boštjan Videmšek (1975) je dolgoletni slovenski novinar, vojni poročevalec in sodelavec številnih tujih časopisov, revij ter spletnih portalov. Kot poročevalec je spremljal največja svetovna krizna žarišča, zlasti na Bližnjem vzhodu, v Afriki in na območju nekdanje Jugoslavije. Doslej je objavil deset knjig, med njimi družbenokritična dela Vojna terorja: 10 let po 11. septembru (2011), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen (2013) ter Na begu: moderni eksodus (2005–2016), posvečena begunski in migrantski krizi. Je tudi soavtor izpovedne uspešnice o teku Ultrablues (2014). Leta 2019 je pri založbi Cambridge Scholars Publishing izdal knjigo Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage. Njegovo zanimanje za obnovljive vire energije in podnebne spremembe je pripeljalo do nastanka knjige Plan B: pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (2020). Leta 2022 je skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in fotografom Matjažem Krivicem objavil knjigo Zadnji dve: Najin in Fatu – reševanje vrste na robu izumrtja o zadnjih severnih belih nosorogih na svetu. Je tudi avtor dveh dramskih besedil, leta 2023 pa je izšel njegov roman Vojni dnevnik. V knjigi Mir in vojna: Izvori ključnih kriz našega časa (2024) povzema spoznanja, pridobljena med tremi desetletji poročanja s svetovnih kriznih območij. Njegovo najnovejše delo Dolga pot do miru: Srebrenica, Galicija in Ukrajina, Auschwitz, Gaza (2025) je nastalo v sodelovanju z italijansko novinarko Abho Valentino Lo Surdo, katere besedilo o Soški fronti je v knjigi prevedeno v slovenščino.

Marta Verginella

Neven Ušumović — Sun, 05 Apr 2026 15:11:59 +0000

Marta Verginella (Trst, 1960) je slovenska zgodovinarka. Doktorirala je na Univerzi v Ljubljani. Leta 2006 je postala redna profesorica za občo zgodovino 19. stoletja in teorijo zgodovine na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Objavila je številne monografije in članke s področja mejnih študij, študij spomina, ustne zgodovine ter zgodovine 19. stoletja. Opravila je tudi pionirsko delo na področju socialne in kulturne zgodovine prve in druge svetovne vojne, zgodovine žensk ter raziskovanja antisemitizma in holokavsta v Sloveniji. Drugi osrednji sklop njenega raziskovalnega dela se nanaša na mejne študije, predvsem na epistemološka vprašanja, ki se pojavljajo pri pisanju zgodovine v večetničnem okolju. Pri tem je posebno pozornost namenila zgodovinskim akterjem, ki jih relevantne zgodovinske raziskave običajno spregledajo, zlasti ženskam. V svojih raziskavah se je posebej posvečala vsakodnevnim migracijam žensk ob slovensko-italijanski meji. Sodelovala je pri mednarodnih raziskovalnih projektih ter predavala na številnih evropskih univerzah. Njeno delo je pomembno prispevalo k razumevanju zgodovine Trsta, Primorske in slovensko-italijanskih odnosov. Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je prejela več priznanj doma in v tujini.

Marta Verginella

Neven Ušumović — Sun, 05 Apr 2026 13:21:18 +0000

Anja Zag Golob

Ivana Martinčić — Sat, 04 Apr 2026 21:18:27 +0000

Anja Zag Golob (Slovenj Gradec, 1976) je slovenska pesnica, pisateljica, dramaturginja, prevajalka, urednica, kolumnistka in kulturna aktivistka. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani, svojo poklicno pot pa je začela kot gledališka kritičarka in novinarka pri časopisu Večer. Danes deluje kot soustanoviteljica in glavna urednica neodvisne založbe VigeVageKnjige, specializirane za strip in grafični roman. Leta 2010 je izdala prvo pesniško zbirko V roki, sledile pa so zbirke Vesa v zgibi (2013), Didaskalije k dihanju (2016), da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a … (2019) in watson (2023). Leta 2024 je objavila tudi zbirko esejev Poskus vsakdanjosti: prosti spisi. Poleg poezije piše dramska besedila, eseje in kolumne ter prevaja iz nemščine in angleščine. Za svoje delo je prejela dve Jenkovi nagradi in priznanje Kritiško sito. Njena poezija je prevedena v številne jezike. Živi in ustvarja v Mariboru.

Anja Zag Golob (Slovenj Gradec, 1976) è una poetessa, scrittrice, drammaturga, traduttrice, editor, editorialista e attivista culturale slovena. Ha studiato filosofia e letterature comparate a Lubiana e ha iniziato la sua carriera professionale come critica teatrale e giornalista presso il quotidiano Večer. Anja Zag Golob è cofondatrice e direttrice editoriale della casa editrice indipendente VigeVageKnjige, specializzata in fumetti e graphic novel. Nel 2010 ha pubblicato la sua prima raccolta poetica V roki, seguita da Vesa v zgibi (2013), Didaskalije k dihanju (2016), da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a … (2019) e watson (2023). Nel 2024 ha inoltre pubblicato la raccolta di saggi Poskus vsakdanjosti: prosti spisi. Oltre alla poesia, scrive testi teatrali, saggi e colonne giornalistiche, e traduce dal tedesco e dall’inglese. Per il suo lavoro ha ricevuto due premi Jenk e il riconoscimento Kritiško sito. La sua poesia è stata tradotta in numerose lingue. Vive e lavora a Maribor.

Szabolcs Tolnai

Neven Ušumović — Sat, 04 Apr 2026 19:51:16 +0000

Szabolcs Tolnai (Subotica, 1971) je filmski in gledališki režiser, scenarist ter univerzitetni profesor. Diplomiral je na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, doktoriral pa na Fakulteti za filmsko in gledališko umetnost (SZFE) v Budimpešti. Je redni profesor na Akademiji umetnosti v Novem Sadu ter na Fakulteti za medije in komunikacije v Beogradu. Med njegova pomembnejša filmska dela sodijo Nyári mozi (Poletni kino, študentski film, 2018), Arccal a földnek (Z obrazom proti zemlji, diplomski film, 2002), za katerega je prejel posebno nagrado žirije na Madžarskem filmskem festivalu, ter Peščanik (po romanu Danila Kiša, 2007), nagrajen z nagrado za najboljšega režiserja na nacionalnem festivalu v Srbiji leta 2007. Njegov film Minotaur (2016) je bil premierno prikazan v uradnem programu IFF Rotterdam, dokumentarni film Cveće zla (2016) pa je prejel nagrade na Beograjskem festivalu dokumentarnega in kratkega filma ter festivalu Cinema City v Novem Sadu. Ustvarja tudi radijske igre, med njimi Pustolov u kavezu (Radio Beograd, 2022), finalistko mednarodnih festivalov Prix Italia in Hvar, ter dokumentarno radijsko igro Vratiće se Valter, nosiće brushalter (Radioteater Zagreb, 2023), nagrajeno z nagrado Marija Jurić Zagorka za najboljše radijsko delo Hrvaškega novinarskega društva. Trenutno pripravlja celovečerni igrani film Vožnja biciklom sa Zolijem Turčinom, srbsko-slovaško koprodukcijo ob podpori evropskega koprodukcijskega sklada Eurimages.

Lidija Dimkovska

Neven Ušumović — Sat, 04 Apr 2026 19:07:14 +0000

Lidija Dimkovska (Skopje, 1971) je pesnica, prozaistka in prevajalka romunske ter slovenske književnosti v makedonski jezik. Na Filološki fakulteti v Skopju je diplomirala iz splošne in primerjalne književnosti, na Filološki fakulteti v Bukarešti pa doktorirala iz romunske književnosti ter delovala kot lektorica za makedonski jezik in književnost. Objavila je sedem pesniških zbirk, pet romanov, ameriški dnevnik in zbirko kratkih zgodb, uredila pa je tudi štiri antologije. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, v slovenščini pa lahko beremo pesniške zbirke Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem in Mejno stanje ter romane Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui in EMŠO. Je dobitnica številnih mednarodnih literarnih nagrad za poezijo in prozo, za roman Rezervno življenje pa je leta 2013 prejela prestižno Nagrado Evropske unije za književnost. Njen roman EMŠO je prejel regionalno literarno nagrado Štefica Cvek ter nagrado za roman leta v Makedoniji. Njena dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. Živi v Ljubljani, kjer piše ter prevaja romunsko in slovensko književnost v makedonščino.

Lidija Dimkovska (Skopje, 1971) è poetessa, prosatrice e traduttrice di letteratura rumena e slovena in lingua macedone. Presso la Facoltà di Filologia di Skopje si è laureata in Letteratura comparata, mentre presso la Facoltà di Filologia di Bucarest ha conseguito il dottorato in Letteratura rumena ed è stata lettrice di lingua e letteratura macedone. Ha pubblicato sette raccolte di poesie, cinque romanzi, un diario americano e una raccolta di racconti brevi. Ha inoltre curato quattro antologie. I suoi libri sono stati tradotti in numerose lingue straniere. In sloveno sono stati tradotti le raccolte di poesia Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem e Mejno stanje e i romanzi Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui e EMŠO. Ha ricevuto numerosi premi letterari internazionali per la poesia e la prosa e, per il romanzo Rezervno življenje (2012), ha ottenuto nel 2013 il prestigioso Premio dell’Unione europea per la letteratura. Il suo ultimo romanzo, EMŠO ha vinto il premio letterario regionale Štefica Cvek e il premio per il romanzo dell’anno in Macedonia. Vive a Lubiana, scrive e traduce letteratura rumena e slovena in lingua macedone.

Andrej Nikolaidis

Neven Ušumović — Sat, 04 Apr 2026 18:42:40 +0000

Andrej Nikolaidis (Sarajevo, 1974) je bosanskohercegovski in črnogorski pisatelj, kolumnist in novinar. Objavil je več romanov, zbirk kratke proze, esejev in publicističnih knjig, med njimi pa so v slovenščino prevedene knjige Mimesis (2006), Madžarski stavek (2018), Sin (2018) in Odlašanje. Parezija (2021). Za svoje literarno delo je prejel številna priznanja, med drugim nagrado britanskega PEN-a za prevedeno književnost v Londonu. Za roman Sin je prejel Evropsko nagrado za književnost (EUPL), za roman Madžarski stavek nagrado Meša Selimović, za knjigo esejev Crna Gora: Hronika propasti pa Trinajstojulsko nagrado, najvišje državno priznanje Črne gore. Deluje kot kolumnist črnogorskega portala CDM. Njegovi romani so prevedeni v petnajst jezikov. Nedavno mu je izšel novi roman Safari u Sarajevu. Živi v Ulcinju.