Prevzemi PDF

PROGRAM

UMAGUMAGO

Predvečer Foruma

petek, 22. 5. 

19.00   MMC GALERIJA GRADA UMAGA, Trg Marije i Line

Stanislav Habjan: „Wedding song“, odprtje razstave

KOPERCAPODISTRIA

Predvečer Foruma

ponedeljek, 25. 5.          

19.00  PRETORSKA PALAČA, Titov trg 1                           

Alida Bremer, predstavitev slovenskega prevoda knjige „Sanje in kulise“, z avtorico in s prevajalko Urško P. Černe se pogovarja Gašper Malej (v sodelovanju s KUD AAC Zrakogled)

torek, 26. 5.          

19.00  PRETORSKA PALAČA, Titov trg 1  

Lea Ypi, pogovor z ugledno gostjo vodi Breda Biščak (v sodelovanju z Mladinsko knjigo)

sreda, 27. 5.          

16.30  Titov trg 1  

TOMIZZEV ITINERARIJ, predstavitev prenovljenega vodnika “Koper v pogledu Fulvia Tomizze” in literarni sprehod po Kopru vodi Jasna Čebron       

TRSTTRIESTE

sreda, 27. 5.           

17.00  NOVINARSKI KROŽEK (CIRCOLO DELLA STAMPA), Corso Italia 13

SIMPOZIJ ORIENT EXPRESS

Udeleženci: Franco Juri (Koper), Matjaž Manček (Ljubljana, Trst), Marta Verginella (Trst), Lorena Fornasir (Trst), Gian Andrea Franchi (Trst)

18.30  Predstavitev trojezične knjižice „Hostaria Histria“ Milana Rakovca (izdajatelja Forum Tomizza in Slovenski klub), govorita avtor inAljoša Pužar

KOPERCAPODISTRIA                             četrtek, 28. 5. 

10.30    PRETORSKA PALAČA, Titov trg 1    

SIMPOZIJ ORIENT EXPRESS

Uvodničar: Boštjan Videmšek (Ljubljana)

Udeleženci: Andrej Nikolaidis (Ulcinj), Elisa Copetti (Videm), Alida Bremer (Münster), Faris Kočan (Maribor), Ahmed Burić (Sarajevo)

16.30  MALA LOŽA, pod Pretorsko palačo

Razstava in predstavitev zbornika Lapis Histriae: Hvalnica norosti, kuratorka Maja Briski

17.30  PESNIK NA CESTI,  Lapidarij, Pokrajinski muzej Koper, Kidričeva 19

Pesniki: Rosanna Bubola, Lidija Dimkovska, Anja Zag Golob, Aljoša Pužar

18.30 Predstavitev trojezične knjižice „Hostaria Histria“ Milana Rakovca (izdajatelja Forum Tomizza in Slovenski klub), govorita avtor in Aljoša Pužar

19.00 ARTISTRA KONCERT: Angelica Zacchigna

UMAGUMAGO

petek, 29. 5.

10.00 SKUPNOST ITALIJANOV „FULVIO TOMIZZA“, Brolo 1

Podelitev nagrade Lapis Histriae 2026

SIMPOZIJ ORIENT EXPRESS

Udeleženci: Lidija Dimkovska (Ljubljana), Szabolcs Tolnai (Subotica, Buje), Diego Marani (Trst), Iva Kosmos (Ljubljana, Zagreb), Anja Zag Golob (Maribor)

17.30    ARTISTRA, Mestni muzej Umag, Trg Sv. Martina 1

Prejemniki nagrade Lapis Histriae, pesniki Dunja Bahtijarević, Anja Zag Golob, Lidija Dimkovska, Aljoša Pužar

Performans Slavice Marin i predstavljanje kataloga: „Slavica Marin i Forum Tomizza: 20 godina hrabrosti“

19.30    MMC GALERIJA GRADA UMAGA, Trg Marije i Line

Stanislav Habjan: „Wedding song“, razstava in pesniški performans

20.30  CIRCOLO, Brolo 1

Predstavitev hrvaškega prevoda romana Fulvia Tomizze „Stablo snova”(L’albero dei sogni, izdajatelj Gradska knjižnica Umag): sodelujeta prevajalka Lorena Monica Kmet in urednica Sanja Roić

Predstavitev trojezične knjižice „Hostaria Histria“ Milana Rakovca (izdajatelja Forum Tomizza in Slovenski klub), govorita avtor in Aljoša Pužar

MATERADAMATTERADA

sobota, 30. 5.  

12.00     Komemoracija na grobu Fulvia Tomizze

Čas in načini njegovega branja, umetniška izdvojenost in življenjska pripadanja, identitete in njihove mnogoterosti, navdihi in odzivanja, prepletanja ter vmesni prostori med intimnim in javnim, pojavnim in duhovnim, podobo in besedo, igro in ustvarjanjem – to so teme in motivi niza razstav pod skupnim naslovom Dialogi, s katerimi Stanislav Habjan v zadnjem desetletju predstavlja svoje delo.

Z oblikovanjem spodbudnih, intimističnih ambientov, v katerih je postavitev razstave pravzaprav v službi »tistega, kar se šele mora zgoditi«, avtor – hkrati tudi gostitelj razstave – odpira prostor za dialoge v živo: izmenjavo izkušenj in pogledov na svet, predstavitve novih knjig, izvajanje pesmi, sodelovanja in dokumentiranje.

Umaški Dialogi z naslovom WEDDING SONG so po konceptu in izboru del povezani s terminom 27. Foruma Tomizza; razstava se tako v celoti kot v posameznih detajlih ukvarja s stalno in neločljivo interakcijo življenja in poezije. Performans, s katerim se razstava odpira in zaključuje, vključuje tudi glasbeno izvedbo »besedil za petje«, posebne pesniške forme, ki najlepše slavi in najbolj sublimira tisto, s čimer se umetnik ukvarja že vrsto let.

O avtorju

Stanislav Habjan je pisatelj, intermedijski umetnik in oblikovalec. V svojem delu povezuje književnost, vizualne umetnosti, performans in glasbo. Njegovo ustvarjanje zaznamujejo nekonvencionalnost, konceptualnost, izbrušen jezikovni izraz ter izrazita emocionalnost. Je dobitnik nagrad za književnost, grafično oblikovanje in avtorske projekte. Objavil je enajst knjig, pripravil približno dvajset samostojnih razstav ter ustvaril vrsto oblikovalskih projektov in izdelkov.

Leta 2024 pa je bil o pomenu in vplivu njegove prve knjige organiziran znanstveno-strokovni kolokvij z naslovom 40 let Nemogoče variante in dediščina osemdesetih v hrvaški književnosti. Svoje letne razstave iz cikla Dialogi zasnuje kot delovne ambiente in dnevni prostor zase, prijatelje ter občinstvo. V zadnjih letih pripravlja tudi številne izvedbe svojih pesniških besedil skupaj z glasbeniki ter nastopa z glasbenimi predstavami, pri katerih deluje kot scenarist in režiser.

27. Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza

Trst – Koper – Umag, 27. – 30. 5. 2026

Forum Tomizza je eden redkih mednarodnih kulturnih projektov na Primorskem, ki že 27 let goji, spodbuja in praktično udejanja idejo več/med/transkulturnosti. Vsako leto je organiziran kot 4-dnevni dogodek, ki maja poteka v Kopru, Umagu in v Trstu ter s tem povezuje slovenske, hrvaške in italijanske avtorje, pa tudi goste iz širšega prostora Srednje Evrope in Balkana. Svojevrstna platforma lepote, ki skozi moč umetnosti in kritične misli javnostim vztrajno sporoča temeljne družbene in civilizacijske vrednote. Na ta način Forum Tomizza mesta Koper, Trst, Umag in severni Jadran postavlja na kulturni zemljevid Mediterana.

Letošnji 27. Forum Tomizza bo od 27. do 30. maja potekal pod naslovom ORIENT EXPRESS.

Izhajajoč iz temeljnega dela postkolonialne teorije Orientalizem Edwarda W. Saida (1935–2003), literarnega kritika in aktivista, odpiramo razpravo o nizu žgočih vprašanj: od našega obmejnega prostora do globalne konstelacije moči, v kateri vprašanje razmerja med Zahodom in Vzhodom po obdobju hladne vojne znova pridobiva odločilno težo. Stvari se odvijajo bliskovito: zajema nas nov val ksenofobije in retorike ogroženosti od bližnjih in daljnih Vzhodnjakov, straši nas njihova delovna, gospodarska ali vojaška moč. Tudi vse več lokalnih oblastnikov kliče po strožjih mejah do sosedov z Vzhoda.

Naš pisatelj Fulvio Tomizza (1935–1999) je bil Saidov sodobnik, njegov literarni opus je tako kot zgodovina našega obmejnega sveta, zaznamovalo obdobje hladne vojne. Iz njegovih del vejeta pretanjen posluh in razumevanje »vzhodnega vprašanja«. Letošnja  tema nam tako ponuja priložnost za novo razumevanje njegovih življenjskih opredelitev in literarnega ustvarjanja.

V romanu Drevo sanj (L’albero dei sogni, ki letos v Umagu izide v hrvaškem prevodu) se Tomizzev alter ego Stefano Marcovich leta 1954 z avtobusom odpravi iz Trsta v Sežano, kjer sede na Orient Express in odpotuje na študij v Beograd: Šele v prostoru, izpraznjenem vsega, kar mi je pripadalo in mi je v hipu postalo tuje, sem se pogledal v ogledalo. Sem bil to res jaz? Vkrcal sem se na avtobus za Sežano, kjer je vlak Pariz–Carigrad ustavljal zaradi carinskega pregleda.

Medtem ko je današnji Orient Express luksuzni vlak, ki iz Pariza pripelje zgolj do Benetk, bomo na letošnjem Forumu Tomizza zamenjali vozovnico in se brez rezerv(acij)e podali na pot proti Vzhodu.

Simbolično naslonjen na literarno dediščino opusa istrskega pisatelja Fulvija Tomizze, si je projekt pridobil ugled enega pomembnejših  literarnih in intelektualnih žarišč v trikotniku stika treh držav.  Kot tak si je zagotovil medijsko pozornost ter prepoznavnost in postal referenčna točka  za trajno premišljevanje/preskakovanje vsakršnih meja. Organiziran v zglednem sodelovanju treh subjektov v treh državah (Kulturni klub Koper, Gradska knjižnica Umag in Slovenski klubTrst) in organsko povezan z manjšinskimi ustanovami z vseh strani meja ter lokalnimi kulturnimi inštitucijami, ostaja glas razuma v razdraženem obmejnem prostoru.

Fulvio Tomizza je zapisal: »M’identifico con la frontiera.« (Istovetim se z mejo). Tako tudi Forum: identificira se z mejo, ne z eno ali drugo stranjo meje, ampak z mejo kot stičiščem. Sedemindvajsetič  zapored se srečujemo v Trstu, Kopru in Umagu z enako idejo kontakta, dialoga, interakcije, polemike,  vpliva enih na druge. Za dostojanstveno uresničevanje državljana, posameznika, z vsemi njegovimi posebnostmi.

Malce zgodovine: teme srečanj, ki so si sledile v letih od 2001 do 2025:

2000   TOMIZZA I MI / TOMIZZA E NOI / TOMIZZA IN MI

2001  RECEPCIJA TOMIZZE / RICEZIONE DI TOMIZZA

 PSIHOPATOLOGIJA GRANICE / PSICOPATOLOGIA DELLA FRONTIERA /PSIHOPATOLOGIJA  MEJE

2002   GRANICA U GLOBALIZACIJI / LA FRONTIERA NELLA GLOBALIZZAZIONE / MEJA V GLOBALIZACIJI

2003   EROS THANATOS LIMES

2004   ZWIESCHENLAND & NIEMENSLAND

2005  TOMIZZA – EUROSINTEZA:  FONTIERIZAM – EUROPEIZAM / TOMIZZA – EUROSINTESI:  FRONTIERISMO – EUROPEISMO

2006  ARHIPELAG  EUROPA / ARCIPELAGO EUROPA / ARHIPELAG EVROPA

2007  HIC SUNT LEONES! ILI OČEKUJUĆI BARBARE / HIC SUNT LEONES! O ATTENDENDO I  BARBARI / HIC SUNT LEONES! ALI V PRIČAKOVANJU BARBAROV

2008  OFF LIMITS 

2009  CROSSOVER / TOMIZZA: TEN YEARS AFTER

2010  STATUS QUO…VADIS?

2011  NEMA GRANICE IMA / NON C’È IL CONFINE C’È / NI MEJA JE           

2012  PRAVDA: ILUZIJA ILI UTOPIJA? / GIUSTIZIA: ILLUSIONE O UTOPIA? / PRAVICA: ILUZIJA ALI UTOPIJA? 

2013  BOLJI ŽIVOT? / UNA VITA MIGLIORE? / BOLJŠE ŽIVLJENJE?

2014  HOD PO RAMPI / IN BILICO SULLA SBARRA / HOJA PO RAMPI

2015  DIKTATURA PREKARIJATA / DITTATURA DEL PRECARIATO / DIKTATURA PREKARIATA

2016  ZID / IL MURO

2017  LAŽ / LA MENZOGNA

2018  AZIL / ASILO

2019 POGUM /HRABROST /CORAGGIO

2020 DOMOVINA, d.d/ PATRIA s.p.a.

2021  SOLIDARITÉ

2022 KAOS KAOROS CAOS

2023 KARNEVAL BREZ MEJA / KARNEVAL BEZ GRANICA / CARNEVALE SENZA FRONTIERE

2024 SLOVNICA POZABE / GRAMATIKA ZABORAVA / GRAMMATICA DELL’OBLIO

2025 POHVALA LUDOSTI / ELOGIO DELLA FOLLIA / HVALNICA NOROSTI

Forum je do danes na svojih simpozijskih delih gostil več kot 500 književnikov, prevajalcev, sociologov, filozofov, lingvistov, novinarjev in mnenjskih voditeljev iz Hrvaške, Slovenije, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije ter širšega slovanskega, romanskega in germanskega zaledja.

V spremljevalnih programih: Predvečeri Foruma, Pesnik na cesti, Tomizzev itinerarij, multimedijska razstava Lapis Histriae in pesniških koncertih ARTISTRA so se doslej predstavila najvidnejša pesniška, likovna in glasbena imena Istre, njenih matičnih domovin, Balkana in širšega srednjeevropskega prostora.

Lea Ypi je angleška avtorica albanskega rodu, profesorica, predavateljica in avtorica številnih esejističnih knjig ter avtofikcijskih romanov Svobodna in Pokončna. V delu Pokončna rekonstruira življenje svoje babice Leman Ypi ob sledenju njene poti skozi vojno, migracijo, ljubezen in ideološke pretrese Evrope 20. stoletja. V prepletu filozofije in intimne družinske zgodovine knjiga nagovarja vprašanja dostojanstva, moralne odgovornosti in moči politične presoje.

Lea Ypi je profesorica politične teorije na Londonski šoli za ekonomijo in politologijo in častna profesorica filozofije na Avstralski državni univerzi. Rojena je v Albaniji, diplomirala je iz filozofije in književnosti na rimski univerzi La Sapienza, doktorirala na European University Institut in bila podoktorska raziskovalka na Nuffield College Univerze v Oxfordu. Je avtorica knjig Global Justice and Avant-Garde Political Agency, The Meaning of Partisanship (z Jonathanom Whitom) in The Architectonic of Reason, ki so izšle pri založbi Oxford University Press. Njena knjiga Svobodna (Free) je v izvirniku izšla pri založbi Penguin Press; leta 2022 je zanjo prejela Ondaatjejevo nagrado in nagrado za najboljšo biografsko knjigo Slightly Foxed First Biography Prize; prevedena je v trideset jezikov. Na akademskem področju je prejemnica nagrade Britanske akademije za odličnost v političnih znanostih in nagrade Leverhulme za izjemne raziskovalne dosežke. Je sourednica revije Political Philosophy in občasno piše za The Guardian in Financial Times.

Milan Rakovac, pisatelj, pesnik, novinar (1939, Rahovci pri Poreču). Osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Pulju in Zagrebu. Diplomiral na Vojaški pomorski akademiji v Splitu. Po kratki karieri v mornarici politično deluje v Pulju in na Reki. Bil je glavni urednik puljskega dnevnika Glas Istre. Do upokojitve urednik v dokumentarnem programu Hrvaške televizije. Urednik in avtor prodornih dokumentarnih filmov, reportaž in intervjujev.  Trajno prisoten v javnem in kulturnem življenju s temami istarske in širše “jadranske” identitete, mej, hrvaško-italijansko-slovenskih odnosov, zgodovine fašizma in antifašizma. Aktiven v  projektih Čakavskega sabora, Matice hrvatske, Društva hrvaških književnikov in Hrvaškega društva pisateljev. Član uredništev revij Istra, Nova Istra in La Battana, kolumnist Glasa Istre, Primorskih novic, Primorskega dnevnika, Lavoce del popolo in dr. Pobudnik in programski vodja Mednarodnih obmejnih srečanj Forum Tomizza (Umag, Koper, Trst). Soavtor ali avtor monografij, glasbenih besedil, prevajalec iz italijanščine (F. Tomizza, Bolji život; P. Parovel, Izbrisani identitet, A. Vivante, Jadranski iredentizam i dr.). Avtor scenarija za filme režiserja V. Fulgosija Grgo gre u Pazin (Televizija Zagreb, 1983) in Na istarski način (Adria film, Zagreb, 1986). Več njegovih besedil je gledališko uprizorjenih ‘Riva i druži, Blak, Sliparija…).

Milan Rakovac se je ideološko oblikoval na stiku dediščine istrsko-narodnjaškega in komunističnega antifašizma ter vrednot liberalne demokracije in multikulturalizma, ob anarhističnih obratih in kritiki neoliberalne  paradigme, pri tem pa ostal edennajpomembnejših zagovornikov medkulturnega dialoga in kritik nacionalističnih redukcij tako v Istri kot tudi v širšem prostoru nekdanje Jugoslavije. Kot literarni ustvarjalec in družbeni komentator se je R. oblikoval ob bralskih obsesijah svoje generacije šestdesetih let dvajsetega stoletja, na valovih ameriškega zrelega modernizma (realizem, tok zavesti in  socialni pesimizem Johna Dos Passosa) in tradicije domačih prevladujočih predelav ekspresionistične avantgarde (Krleža in drugi, vse do slovarja t. i. proze v kavbojkah), pri čemer je z regionalno zavzetostjo in jezikovnimi izbori zavaroval svoj izdvojen položaj v korpusu sodobne hrvaške književnosti. S forsiranjem neoavantgardne (ali blago konkretistične) izkušnje jezika je razdelal lastni in podedovani narečni izraz, pri čemer se je tako v poeziji kot tudi v prozi spustil v igro, kalambur, invencijo. Provokacija, slojevita jezikovna igra, (re)konstrukcija hibridne obmejnosti, grenka humornost v analizi usode “malega” posameznika v objemu “velike” zgodovine ter politična intervencija v polje književnosti ostajajo njegove trajne literarne teme. 

Doslej objavil: Haluj ili Sunce je ditesino zlatno (roman), Pulj 1986. (knjiga vsebuje tudi scensko igro Politeama ili lokalno-globalni patatrac), Priko Učke (poezija, eseji, potopisi, zapisi), Pulk – Reka 1980, ‘Riva i druži ili, caco su nassa dizza (roman), Zagreb 1983. [1982.], ‘Riva i druži ili, caco su nassa dizza (roman; druga, dopolnjena izdaja), Pulj 1984, Sik (pesmi), Reka 1980, Sliparija (roman), Zagreb, 1986, Snovid (roman), Zagreb, 1987, Istragram: štorije i uganke (kratke zgodbe),Zagreb, 2000, Sliparija (obnovljeno), Pula, 2004., Cha for kids, Zagreb, 2004., La Triestina (roman), Rijeka, 2006, Kvarnerski otočni lucidar (zbirka polihistoričnih esejev in glos), Zagreb, 2006. Besida priletuća (poezija), Zagreb, 2009, Sinovi Istre  (eseji), Pula, 2011, Izbrano delo, Zagreb, 2015, Daša: spomenar Zagreb, 2018, Adrijanske kartoline, Reka, 2020, Slovo Bosni, Reka, 2023, Kužina prvanja, Reka, 2025.

(Aljoša Pužar)