Forum Tomizza: 25 let

UMAG, ZAČETKI: TOMIZZA IN MI

Pisatelj Fulvio Tomizza je umrl 21. maja 1999 v Trstu, od njega pa smo se poslovili 5. junija na pokopališču v Materadi pri Umagu. Na pobudo Milana Rakovca, istrskega pisatelja, prijatelja in prevajalca Fulvia Tomizze, se zbrani književniki in predstavniki uprave mesta Umag pogovarjali o organizaciji prihodnjega dogodka, ki bi bil vreden pomena del tega velikega italijanskega in istrskega pisatelja.

Ob prvi obletnici Tomizzove smrti je 27. in 28. maja 2000 v Umagu potekalo prvo mednarodno literarno srečanje, poimenovano »Tomizza in mi«. Iniciativni odbor srečanja so  sestavljali znani pisatelji, prijatelji Fulvia Tomizze: Milan Rakovac kot predsednik odbora in idejni pobudnik srečanja ter člani Nelida Milani-Kruljac, Ciril Zlobec, Ulderico Bernardi, Elvio Guagnini in Johann Strutz. V organizacijskem odboru pa so bili: Vlado Kraljević (župan mesta Umag), Floriana Bassanese Radin (Skupnost Italijanov Umag), Narcisa Bolšec-Ferri (Muzej mesta Umag) in Neda Fanuko (Ljudska univerza /Pučko otvoreno učilište »Ante Babić«). Pokrovitelja srečanja sta bila Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške in Istrska županija (pa tudi drugi), s svojo prisotnostjo pa so ga polepšali državni in županijski predstavniki. Simpozij se je zaključil s komemoracijo na Tomizzovem grobu v Materadi; ta običaj se ohranja še danes. Udeleženci srečanja so si ogledali njegovo hišo v bližnji Momikiji, kjer je napisal številne svoje romane.

Istega leta so se udeleženci srečanja dogovorili in izpeljali tudi prvi umaški založniški projekt, in sicer izid hrvaškega prevoda romana Fulvia Tomizze »Obiskovalka« (»La visitatrice«), iz italijanščine ga je prevedla Ljiljana Avirović. Novembra je bil predstavljen še zbornik predstavitvenih besedil s prvega simpozija. Ta zbornik je izhajal neprekinjeno štiri leta (2000– 2003), v letu 2008 pa so izšli tržaški referati s simpozija (2005–2007). V Umagu vse do danes neprekinjeno izhajajo hrvaški prevodi Tomizzovih del.

Glavni organizator srečanja v Umagu je Ljudska odprta univerza »Ante Babić«, velik osebni prispevek pa sta dali takratna ravnateljica dr. sc. Neda Fanuko (2000–2003) in vodja Mestne knjižnice Umag (ki je bila takrat del Univerze) Nives Franić. Od leta 2005 knjižnico vodi Neven Ušumović, Mestna knjižnica Umag pa je 1. oktobra 2006 postala samostojna ustanova in prevzela organizacijo srečanja. V letu 2018 je ta mlada institucija prejela priznanje stroke za sodelovanje pri organizaciji Foruma Tomizza: Društvo bibliotekarjev Istre je knjižnici Umag podelilo nagrado za NAJ projekt leta.

Prva tri leta (2000–2002) se je skupina intenzivneje ukvarjala s Tomizzovo življenjsko potjo in delom, po tem obdobju pa se je fokus preusmeril na tematizacijo fenomena meje v vseh njenih političnih, socioloških in kulturnih vidikih. To preusmeritev je poudarila sprememba imena iz »Tomizza in mi« (2000–2005) v »Forum Tomizza« leta 2006.

Za grafično podobo prireditve je do leta 2012 skrbel ugledni istrski fotograf in grafik Sergio Gobbo. Od leta 2013 pa vizualno podobo ustvarjata umetnostna zgodovinarka Maja Briski ter fotograf in grafični oblikovalec Zaneto Paulin.

 

KOPER, POTEM TRST!

Leta 2001 je prireditev »Tomizza in mi« odmevno vstopila v Koper. To je bil plod angažiranja vsestranske kulturnice Irene Urbič, predsednice organizacijskega odbora. Simpozij se je začel 1. junija 2001 v Mestni palači v Umagu in nadaljeval isti dan popoldne v Pretorski palači v Kopru. Srečanje so odprli visoki predstavniki države Slovenije in mesta Koper, organiziran pa je bil tudi obisk Radia Koper, kjer je Fulvio Tomizza delal kot mladenič. Pokrovitelja prireditve sta bila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Koper.

Ob koncu drugega leta prireditve se v Umagu odpre nov prostor za Tomizzo in njegove oboževalce. V spomin na velikega pisatelja je namreč od leta 2001 Skupnost Italijanov začela nositi njegovo ime. Nove, sodobno opremljene prostore Skupnosti Italijanov »Fulvio Tomizza« v Umagu so odprli 17. novembra 2001. Od leta 2002 poteka simpozij v Umagu v sodelovanju s tamkajšnjim Učiliščem in skupnostjo na tem območju.

Po zaslugi profesorice in prevajalke Ljiljane Avirović je leta 2002 obmejno literarno srečanje »Tomizza in mi« prvič potekalo na Visoki prevajalski šoli v Trstu. To je utrdilo Tomizzov biografski prostor in postavilo osnovno tridelno obliko tega dogodka. Na srečanje je prišel tudi konzul Republike Hrvaške v Trstu.

Po zaslugi Irene Urbič in zaradi posluha do njene pobude je leta 2002 glavni organizator srečanja v Sloveniji postala medijska hiša Primorske novice, vse večjo vlogo pa je imela Italijanska skupnost »Santorio Santorio« v Kopru in njen duhovni vodja Mario Steffè.

Od leta 2004 v navado prihajajo pesniško-glasbeni nastopi, ki vedno zaključijo to literarno-znanstveno srečanje. Pod imenom ISTRART (od leta 2006 ARTISTRA) so zasnovani večerni, prva leta maratonski nastopi pesnikov in glasbenikov, večinoma iz Istre in okoliških kulturnih regij. Na ta način se ta manifestacija "festivalizira" in odpira širši publiki.

Kako je osebna angažiranost odločilnega pomena za obstoj teh srečanj, pove tudi dejstvo, da se je šele leta 2005, ko se je organizaciji pridružila pesnica in prevajalka Patrizia Vascotto, kot predsednica kulturnega društva Gruppo 85 - Skupina 85 iz Trsta, vzpostavilo programsko "ravnovesje" med tremi Tomizzovimi mesti – Umagom, Koprom in Trstom. V letih 2003 in 2004 so namreč srečanja v Italiji potekala le s skromnim programom na Osnovni šoli »Fulvio Tomizza« v Dolini (San Dorligo della Valle). Poleg omenjenega društva, ki ga je vodila Patrizia Vascotto, se je leta 2005 kot soorganizator srečanj »Tomizza in mi« pridružilo še eno kulturno društvo iz Trsta – Altamarea.

 

 

 

FORUM TOMIZZA, LAPIS HISTRIAE IN POTI

Leto 2006 je ključno za nov koncept te manifestacije, posvečene Fulviu Tomizzi: programske vsebine se odpirajo aktualnim temam, družbena in umetniška vpetost srečanja se krepita. To je označeno s spremembo imena dogodka iz »Tomizza in mi« v »Forum Tomizza«. Iščejo se novi načini za vključitev širšega občinstva v program ter izogibanje elitizmu in akademski zaprtosti: zastavila sta se dva nova projekta, ki se nadaljujeta do danes: mednarodni natečaj za kratko zgodbo Lapis Histriae in Tomizzovi itinerarji.

Mednarodni natečaj za kratko zgodbo Lapis Histriae ima enako ali podobno tematiko kot simpozijski del Foruma Tomizza. Tako imajo vsi pisci, ki pišejo v italijanskem, slovenskem, hrvaškem, srbskem, bosanskem ali črnogorskem jeziku, možnost poslati svoj prispevek k osrednji temi. Od leta 2006 dalje ob koncu vsakega leta izide izbor najboljših zgodb v knjigi.

V prvem letu literarnega natečaja Lapis Histriae so bile sicer predvidene tri nagrade, podeljeni pa sta bili dve, ena za zgodbe v »štokavskih jezikovnih različicah« (hrvaščina, srbščina, bosanščina, črnogorščina) in druga za zgodbe v italijanščini; prvo nagrado je sponzoriralo umaško podjetje Sipro, d. o. o. (direktorica Vesna Žmak), drugo pa kulturno društvo Altamarea iz Trsta (predsednica Rina Anna Rusconi). Nagrado v obliki skulpture pisala še vedno izdeluje akademski kipar Ljubo de Karina. Izbor najboljših zgodb je bil istega leta natisnjen kot donacija umaškega podjetja Etigraf, d. o. o.

Drugi projekt, Tomizzovi itinerarji, je bil najavljen na umaškem simpoziju leta 2005. Od leta 2006 je vsako od mest, vključenih v projekt, razvilo svojo različico itinerarja – glede na lokalne možnosti in okoliščine.

V Trstu sta imeli glavno vlogo pri oblikovanju itinerarja Patrizia Vascotto in novinarka Stella Rasman. V okviru Foruma Tomizza je 24. maja 2006 v Ljudskem domu v Trstu potekal bogat literarni večer na temo krajevnih točk, povezanih s Tomizzo. Tovrstna predavanja oz. branja so se v Trstu nadaljevala tudi v prihodnjih letih, hkrati pa so se začeli vodeni sprehodi. V Trstu je intenzivno ukvarjanje z itinerarji rodilo več tiskanih izdaj: leta 2009 je izšla italijansko-slovenska knjižica avtoric Rasman in Vascotto »Itinerari Tomizziani a Trieste / Tomizzove poti okoli Trsta«, leta 2013 pa je tržaška založba Comunicarte Edizioni (lastnik Massimiliano Schiozzi) v sodelovanju z Mestno knjižnico “Attilio Hortis” natisnila zloženke z načrti poti v več jezikih ter novo, prenovljeno italijansko-angleško izdajo prej omenjene knjige Stelle Rasman in Patrizie Vascotto.

V Kopru osnutek literarnega vodnika pripravlja slovenistka in italijanistka Jasna Čebron; od leta 2007 se udeleženci prireditve v okviru Foruma Tomizza podajajo na vodene sprehode, v katerih sodelujejo tako prebivalci mesta kot širša javnost. V letu 2014 je Kulturni klub Koper v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in Skupnostjo Italijanov »Santorio Santorio« Koper v letu 2014 natisnilo tudi dvojezični prospekt z zemljevidom in bibliografskimi podatki z naslovom »Koper v pogledu Fulvia Tomizze".

V Umagu organizacijo itinerarja prevzame Mestna knjižnica Umag v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov »Fulvio Tomizza«. Pri itinerarju po Umagu je najbolj angažiran fotograf Gianfranco Abrami, nato takratni načelnik Upravnega oddelka za družbene dejavnosti mesta Umag Dimitrij Sušanj ter knjižničarka Ivana Martinčić in direktor knjižnice Neven Ušumović. Leta 2009 je ta ekipa izdala še italijansko-hrvaško knjigo »Tomizzini itinerari / Itinerari Tomizziani«. Natis je finančno podprlo mesto Umag. Itinerarji po Umagu in okolici so organizirani občasno; največji premik je bil narejen po zaslugi italijanistke dr. sc. Sanje Roić, ki skupaj s svojimi študenti (s Filozofske fakultete v Zagrebu) prihaja v Istro in organizira izlete po Tomizzovih poteh od Umaga do Trsta.

Leto 2006 si bomo zapomnili tudi po projektu »Pesniki dveh manjšin«, v okviru katerega so pesniki slovenske manjšine v Italiji in pesniki italijanske manjšine v Sloveniji nastopili skupaj v Trstu in Kopru.

Istega leta je bila v Umagu v Galeriji Marin prvič organizirana razstava in predstavitev knjige, ki jo je vodila likovna umetnica in performerka Slavica Marin. Ta galerija je do leta 2022 stalna postaja programa Forum Tomizza v Umagu, kjer se organizirajo razstave in performansi priznanih umetnikov, promovirajo knjige, povezane z dogodkom, in bere poezija. Sodelovanje s Slavico Marin se nadaljuje vse do danes, njeni provokativni nastopi pa odpirajo izvirne poglede na aktualno temo dogodka.

Leta 2007 je bila organizacija literarnega natečaja Lapis Histriae poenostavljena in vzpostavljen model, ki je trajal do leta 2024: žirija je sestavljena iz treh članov, podeli se le ena nagrada za vse tri jezikovne skupine, nagrado prispeva umaško podjetje SIPRO, d. o. o. (znesek nagrade se postopoma povečuje!). Prvi logotip Lapisa je ustvaril hrvaški oblikovalec Marko Mihalinec (ki je tudi avtor vizualne podobe Mestne knjižnice Umag). Ob koncu vsakega leta knjižnica izda izbor najboljših zgodb, prispelih na natečaj, tisk pa financira mesto Umag. Od leta 2008 na natečaj vsako leto prispe najmanj 100 kratkih zgodb.

Najpomembnejši premik v letu 2008 pomeni vključitev Univerze na Primorskem v Kopru v organizacijo simpozija. Močnejše in intenzivnejše sodelovanje z univerzami je eden od strateških ciljev Foruma Tomizza – dogodek je bil že od začetka zamišljen kot literarno-znanstveno srečanje. V različne programske vsebine dogodka je bilo namreč že dotlej vključenih veliko število profesorjev z univerz v Kopru, Trstu, Pulju, Reki, Zagrebu, Ljubljani in Benetkah.

V letu 2009 je Forum Tomizza obeležil desetletnico smrti Fulvia Tomizze in deset let obstoja srečanj. Ob tej priložnosti so na zid družinske grobnice Tomizza v Materadi vgradili trijezično spominsko ploščo z napisom: PASSÒ A MIGLIOR VITA - NAPREJ V BOLJŠE ŽIVLJENJE - ODŠEL V BOLJŠE ŽIVLJENJE - FULVIO TOMIZZA - SCRITTORE - KNJIŽEVNIK - PISATELJ ... Ob odkritju plošče so organizatorji v treh jezikih prebrali zadnje stavke iz najbolj znanega Tomizzovega romana »Boljše življenje«.

Ob deseti obletnici je dogodek dobil tudi svojo spletno stran v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku: www.forumtomizza.com. Stran vzdržuje Mestna knjižnica Umag.

 

 

 

 

NOVE OBLIKE, NOVI POGLEDI

V letu 2010 so se v Umagu zgodile pomembne novosti: 29. maja se je z veliko slovesnostjo zaključil 11. Forum Tomizza z odkritjem doprsnega kipa Fulvia Tomizze, ki ga je izdelal akademski kipar Mato Čvrljak iz Labina. Doprsni kip sta odkrila pisateljeva vdova Laura Levi Tomizza in župan mesta Umag Vili Bassanese.

Mestna knjižnica Umag je ob finančni podpori mesta Umag in Istrske županije začela novo serijo prevodov del Fulvia Tomizze v hrvaščino. Od leta 2010 vsako drugo leto izda en prevod prevajalke Lorene Monice Kmet iz Buj, knjigo uredi italijanska pisateljica Sanja Roić in tudi vodi pogovor ob njenem izidu. Lektorsko in korektorsko delo opravljata umaški knjižničarki kroatistka Tihana Dežjot Alessio in italijanistka Ivana Martinčić ter ravnatelj Neven Ušumović. Avtor fotografije za naslovnico je Gianfranco Abrami, prelom in tisk pa naredijo v tiskarni Arty, d. o. o., v Umagu.

Leta 2010 se je začelo sodelovanje s kustosinjo Majo Briski in fotografom Zanetom Paulinom (Egoist Artz & Partz). V njuni organizaciji je tisto leto v večernem programu Mestne knjižnice Umag nastopil umetnik in performer Ivo Vrtarić. Konec leta Briski in Paulin prevzameta tudi grafično oblikovanje edicije Lapis Histriae. Leto za letom, vse do danes, širita in izpopolnjujeta umetniško in medijsko dimenzijo Foruma Tomizza.

Prevajalka Lorena Monica Kmet je maja 2011 prejela nagrado Istrske županije za prevod romana »Dekle iz Petrovije« Fulvia Tomizze, ki je izšla pri Mestni knjižnici Umag.

Z izidom »Akacijevega gozda« leta 2012 (prevod Lorena Monica Kmet, izdajatelj Mestna knjižnica Umag) je bila tako v hrvaščino prevedena celotna »Istrska trilogija« Fulvia Tomizze. Dve leti prej je namreč ista ekipa izdala »Dekle iz Petrovije«, prvi roman trilogije »Materada« pa je v hrvaščini izšel že leta 1986 v prevodu Mateja Marasa.

Leta 2013 se je vizualna podoba dogodka spremenila: Maja Briski in Zaneto Paulin (Egoist Artz & Partz), že omenjena umetnika in sodelavca Foruma Tomizza, sta posodobila celostno zasnovo tiskanih in digitalnih vsebin.

Istega leta, ob obletnici rojstva Sergia Endriga (1933–2005), slavnega italijanskega kantavtorja, ki je skupaj s številnimi rojaki leta 1947 zapustil rodni Pulj, je bil v Gledališču Koper organiziran spektakularen koncert v okviru Foruma Tomizza; izšla je dvojna zgoščenka »1947 – Hommage a Sergio Endrigo« z vrhunskimi glasbeniki, ki so se s svojimi umetniškimi interpretacijami poklonili slavnemu pevcu. Tega leta je režiserka Ines Pletikos dokončala dokumentarni film Endrigo 47 za hrvaško televizijo (RTH), prav tako posnet na Forumu Tomizza.

V letu 2014 so se organizacijska povezovanja okrepila: v Kopru vlogo nosilca organizacije srečanja prevzameta Kulturni klub Koper (društvo, ustanovljeno leta 2006, njegova članica Irena Urbič je glavna organizatorka Foruma Tomizza) in Skupnost Italijanov  »Santorio Santorio«, katerega predsednik je ugledni kulturni delavec Mario Steffè, tudi dolgoletni sodelavec Foruma Tomizza.

V Trstu se kot partner nosilca organizacije Foruma Tomizza na novo pojavlja združenje Gruppo 85 - Skupina 85 (ki jo zastopa Patrizia Vascotto), od prej pa sodeluje Circolo di Cultura Istro-Veneta »Istria«, katerega predsednik je Livio Dorigo.  

V Umagu se odpre fotogalerija Grin Photo Gallery, ki je v lasti fotografa in tiskarja Roberta Sironića. To omogoča dopolnjevanje likovne razsežnosti tiskanih izdaj literarnega natečaja Lapis Histriae, ki ga Briski in Paulin v sodelovanju s Sironićem od leta 2014 počasi osamosvajata in oblikujeta multimedijske razstave z isto tematiko kot literarni natečaj. Prvi korak je bil storjen konec leta z izidom publikacije »Lapis Histriae 2014«, ki je vključevala prispevke 14 priznanih umetnikov iz regije na temo natečaja »Hoja po rampi« (imena umetnikov so našteta v posebnem poglavju o Lapisu). V naslednjih letih se po zaslugi Italijanske skupnosti »Santorio Santorio« redno organizirajo razstave v Umagu in še bolj atraktivno v Kopru.

V letu 2014 je bila prvič uresničena ideja, da bi programske vsebine Foruma Tomizza razporedili skozi vse leto (seveda ob ohranitvi osrednje manifestacije v maju).

V začetku leta 2015 je Mestna knjižnica Umag prenovila način izvedbe literarnega natečaja Lapis Histriae, v katerega sta sedaj vključeni še Mestna knjižnica »Attilio Hortis« iz Trsta in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra. Sprejeta so bila nova določila natečaja, po katerih lahko avtorji svoja dela pošljejo tudi na naslove omenjenih knjižnic v Italiji in Sloveniji. Poleg tega so te knjižnice sodelovale tudi pri promociji natečaja, s čimer se je povečalo število kakovostnih besedil iz Italije in Slovenije, zaradi česar nagrade zdaj dobivajo tudi slovenski in italijanski pisci.

Leta 2015 so se Patrizii Vascotto pri ohranjanju programske kontinuitete v Trstu pridružili novinar in politik Marino Vocci, njegova hči novinarka Martina Vocci in pisatelj Marko Kravos.

Istega leta so v Kopru uvedli programsko novost: nastopanje pesnikov na različnih mestnih lokacijah pod imenom »Pesnik na cesti«. S tem se je formalizirala težnja po ločevanju pesnikov od glasbenikov v večernem programu Artistra, ki je zdaj rezerviran le za koncerte. »Pesnik na cesti« je neke vrste pesniško »osvajanje mesta«, zato ima tudi itinerarne razsežnosti.

Na meji s Hrvaško so slovenske oblasti jeseni 2015 na 219 kilometrih namestile rezilno žico zaradi t. i. »migrantske krize«. Že tisto leto so bili v Istri organizirani prvi protesti zaradi nevarne in dobesedno ostre razmejitve slovenske in hrvaške Istre, v katerih so sodelovali tudi organizatorji Foruma Tomizza. Varstveni režim je sedaj sicer nekoliko omiljen, a žica še danes stoji. Tematika izgnancev in beguncev postaja nov stalni motiv Foruma Tomizza. Leto 2016 si bomo zapomnili po satiričnem spektaklu Feralovcev Predraga Lucića in Borisa Dežulovića, ki sta v umaški gledališki dvorani nastopila s programom "Melodije Žizze in Tomizze".

Forum Tomizza se je leta 2000 začel kot hommage Fulviu Tomizzi. Žal se je v zadnjih letih drugega desetletja več ožjih sodelavcev Foruma Tomizza preselilo v »boljše življenje«. V Trstu so umrli ključni ljudje za organizacijo dogodka: soorganizator in moderator Marino Vocci (1950 - 2017), kantavtor in izvajalec Alfredo Lacosegliaz (1953–2016) ter glavna organizatorka dogodka Patrizia Vascotto (1955 –2018). Umrla sta tudi velika Tomizzova prijatelja: Giuseppe Rota (1936–2015), gledališki režiser in dolgoletni predsednik Skupnosti Italijanov v Umagu, in Ciril Zlobec (1925–2018), veliki slovenski pisatelj, eden od pobudnikov Foruma Tomizza. Istega leta 2018 je umrla Daša Drndić (1946–2018), velika hrvaška in jugoslovanska pisateljica, sodelavka Foruma Tomizza od njegovih začetkov .

V letu 2019 smo z vrsto dogodkov obeležili dvajseto obletnico srečanj Forum Tomizza v Trstu, Kopru in Umagu. Največja slovesnost se je odvila čisto ob koncu leta, 15. decembra, na knjižnem sejmu v Pulju. Obeležili smo 80. rojstni dan Milana Rakovca (rojen v vasi Rakovci 12. decembra 1939), pobudnika Foruma Tomizza. Predstavljena je bila bogato ilustrirana trijezična monografija »Forum Tomizza : vent'anni di coraggio / dvadeset godina hrabrosti / dvajset let poguma«, ki je izšla v založništvu Mestne knjižnice Umag. Prvi del monografije sestavlja izbor 20 besedil 20 avtorjev, ki so sodelovali v simpozijskem delu. V drugem delu je z različnimi arhivskimi, besedilnimi in fotografskimi prispevki predstavljena zgodovina srečanj.

 

NI MEJA / NON C'E OR CONFINE C'E / NI MEJA JE

Nihče ni mogel slutiti, kaj nas čaka v letu 2020: epidemija koronavirusa je prestavila tudi Forum Tomizza. Prepoved potovanj in zaprte meje so nenadoma ogrozile obmejni koncept festivala. Organizacijska ekipa je na te izzive hitro odgovorila z novimi vsebinami v virtualni sferi. Pisatelji, pesniki, filozofi, sociologi, prevajalci, glasbeniki in umetniki, udeleženci naših prejšnjih programov, so z izvirnimi posnetki in besedili, z močjo umetniške besede obujali veličastne trenutke teh srečanj z videi, posnetimi ekskluzivno za YouTube kanal Forum Tomizza. Teh prispevkov je bilo kmalu toliko, da je bila v Noči knjige, 23. aprila 2020, premierno predvajana dolgometražna dokumentarna kompilacija v produkciji Mestne knjižnice Umag in Kulturnega kluba Koper. Tudi v tem koronskem letu je potekala kontinuiteta literarnega natečaja Lapis Histriae, 9. oktobra pa je bil v Umagu organiziran celodnevni program s simpozijem »Nova KORONArna izkušnja meje«.

Najbolj reprezentativen rezultat delovanja v virtualni sferi, predstavljen na YouTube kanalu Foruma Tomizza, pa je nastal v produkciji Kulturnega kluba Koper. To je kratki film, ki se nanaša na literarni natečaj Lapis Histriae, torej na rezultate natečaja v letu 2020, ko je bila razpisna tema »Domovina d. d.«. V napovedi je pisalo: »Sprva smo nameravali posneti le kratek promocijski video. Potem pa smo zadevo predali v roke profesionalcem in nastal je pravi kratki film.« Film sta zasnovali Irena Urbič in Jasna Čebron, realiziral pa ga je ugledni slovenski direktor fotografije Radovan Čok skupaj s sinom Izidorjem.

V letu 2021 smo iskali izhod iz krizne situacije s sodelovanjem na razpisih za sredstva Evropske unije v programu Ustvarjalna Evropa (Creative Europe Programme – CREA). Pobuda za prvi projekt je prišla iz Kopra, za drugega pa iz Novega Sada. Koprski projekt »Forum Babylon« je zasnovala glavna organizatorka Foruma Tomizza Irena Urbič in ta projekt predstavlja razširitev programskega modela in idej, preizkušenih v dvajsetih letih naših mednarodnih večjezičnih obmejnih srečanj. Nosilec projekta je bilo Kulturno umetniško društvo Zrakogled iz Kopra, ki ga vodi prevajalec, pesnik in založnik Gašper Malej.

Programske projekcije so zajemale sedem držav, partnerji projekta pa so bili poleg Mestne knjižnice Umag še založbe Buybook (Sarajevo), Partizanska knjiga (Kikinda) in kulturno združenje Poeteka (Tirana). Nosilec novosadskega projekta pa je bila madžarska kulturna ustanova Forum Könyvkiadó Intézet, projekt se je imenoval »Forum & Forum«, poleg Mestne knjižnice Umag (kot soorganizatorke Foruma Tomizza) pa je bil partner tudi revija Ex Symposion iz Veszpréma. Programske projekcije so vsebovale prevodne, manjšinske in regionalne literarne vsebine. Čeprav sredstva niso bila pridobljena, so ti projekti pokazali, kakšen ugled uživa Forum Tomizza v mednarodnem okviru in kakšen potencial nosijo njegovi programski modeli.

Tudi v letu 2021 je bil Forum Tomizza kot vedno načrtovan v mesecu maju, a je epidemija koronavirusa prestavila izvedbo dogodka. Kljub temu je bila v začetku oktobra (od 4. do 9. oktobra) v Umagu in Kopru izpeljana cela vrsta dogodkov v okviru jesenskega Foruma Tomizza. Dogodek je bil posvečen nedavno preminulemu pisatelju Marku Sosiču (1958–2021), članu žirije Lapis Histriae in dolgoletnemu sodelavcu Foruma Tomizza. Tema pove veliko o vzdušju srečanja: »Solidarité«.

V istem letu vidimo tudi nov zagon za projekt Tomizzovih itinerarijev v Umagu: Skupnost Italijanov »Fulvio Tomizza« je začela s projektom »Zgodovinsko-literarni itinerarij Fulvia Tomizze«, s podporo mesta Umag, Ljudske univerze v Trstu in Italijanske unije z Reke. Projekt je večkrat predstavila avtorica besedila in urednica knjižice Floriana Bassanese Radin, predsednica Skupnosti Italijanov v Umagu. Veliko vlogo pri projektu imajo Goran Blažević, potopisec in promotor počasnega posnetka iz Umaga, ki je prehodil pot in jo izrisal z GPS napravo, ter zaposleni v Mestni knjižnici Umag, ki kot organizatorji Foruma Tomizza  sodelujejo pri vsakem koraku realizacije.

Slovenski klub iz Trsta je bil v zadnjem desetletju partner pri organizaciji dogodka, od leta 2021 pa je prevzel pobudo pri oblikovanju tržaških programskih vsebin. Ožji organizacijski ekipi Foruma Tomizza se iz tega kluba pridružuje mladi Martin Lissiach (1986), sodelavec Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krovne organizacije Slovencev v Italiji, v okviru katere vodi predvsem kulturne projekte. Lissiach je tudi urednik, moderator literarnih dogodkov in novinar slovenskega časnika Primorski dnevnik, ki izhaja v Trstu.

Leto 2022 je bil Forum Tomizza napovedan z velikim dogodkom v Gledališki dvorani »Antonio Coslovich« v Umagu. Slovensko stalno gledališče iz Trsta je 17. maja gostovalo s predstavo »Meja sneženja«. Predstavo je režiral znani pisatelj, scenarist in filmski režiser Goran Vojnović (1980) po dramskem besedilu nekdanjega umetniškega vodje tega gledališča, tržaškega pisatelja, režiserja in dramatika Marka Sosiča. Marko Sosič je bil član žirije mednarodnega natečaja za kratko zgodbo Lapis Histriae, ki ga vsako leto razpišejo v okviru Foruma Tomizza; na tem mestu ga je nasledil Goran Vojnović.

Leto 2022 je bilo leto, v katerem je bil po obdobju pandemije programski model prireditve z bogatim programom v Trstu, Kopru in Umagu znova v običajnih majskih terminih. V tistem letu so bili izhodišče Foruma Tomizza, ki je nosil naslov »Kaos Kairos«, občutki negotovosti in nepredvidljivosti, ki sta jih v naša življenja prinesli pandemija in vojna v Ukrajini. V tem katastrofalnem kaosu se je iskala točka preobrata s Kairosom, simbolom srečnega trenutka. Razpravljalo in pisalo se je o spremembi, ki lahko da navdihujočo perspektivo našemu notranjemu in javnemu življenju ter nas popelje v novi čas.

Organizatorji Foruma Tomizza so ta občutek veselega trenutka doživeli na hrvaško-slovenskem mejnem prehodu Plovanija-Sečovlje, kjer so sodelovali na novoletnem praznovanju vstopa Hrvaške v Schengen. Forum Tomizza je opolnoči nazdravil Istri brez meja. Zdelo se je, kot da so se uresničile sanje Fulvia Tomizze.

Čeprav je poslanstvo Foruma Tomizza vlivati upanje v perspektivo in prihodnost skupnega življenja ne le na obmejnih prostorih, kjer manifestacija poteka, temveč tudi v širših regionalnih, pravzaprav evropskih in svetovnih razsežnostih, pa fokus programa nikoli ni zaobšel kompleksne realnosti aktualnega trenutka, z drugimi besedami, nikoli ni nasedel politični retoriki in iluzornim projekcijam boljšega življenja. To vsako leto poudarjajo teme simpozija, ki segajo po eni strani od zgoščenih stališč, ki z eno besedo postavljajo veliko vprašanj, po drugi strani pa segajo vse do provokativnih smešenj splošnih javnomnenjskih stališč.

Tako smo se ob aktualnem dogajanju poigrali s samim imenom dogodka in ga ustrezno preimenovali v »Mednarodna brezmejna srečanja« ter izbrali temo »Karneval brez meja«, s čimer namigujemo na ambivalentnost pomena karnevala, ki ga večina pogosto prinese le kozmetične spremembe, včasih pa ima lahko tudi katarzični učinek. Udeleženci in občinstvo so prepoznali edinstvenost tega zgodovinskega trenutka za življenje v istrskem zamejstvu, kar je pokazala odlična obiskanost vseh dogodkov v Trstu, Kopru in Umagu ter navdahnjeno vzdušje.

Petindvajseto obletnico dogodka obeležujemo s temo »Slovnica pozabe« in nizom novih utrinkov, ki prispevajo k razvoju dogodka. Vprašanje pozabe bo kot vedno sprožalo razpravo med udeleženci naših programov in občinstvom, ki spremlja naše dogodke. Jasno je, da so vsi naši dosedanji udeleženci že v osnovi aktivisti in ohranjevalci kulturnega spomina, borci proti režimski in medijski prisili pozabe. Umag obletnico praznuje z velikim dogodkom, saj so že v začetku pomladi 2024 po mestu in okolici postavili turistične kažipote (table v hrvaškem, italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku ter prometne table) za Tomizzove itinerarje. Zaradi povečanega zanimanja za letošnji literarni natečaj Lapis Histriae (več kot 200 zgodb na leto!), ki ga v jubilejnem letu Foruma Tomizza organiziramo že devetnajstič, pa smo  spremenili sistem nagrajevanja, tako da bomo namesto ene nagrade odslej podeljevali tri.

Na splošno lahko v jubilejnem letu ugotovimo, da zanimanje za našo prireditev narašča in kar je najpomembnejše, da je to zanimanje mednarodnega in medgeneracijskega značaja. Žal na to vplivajo tudi nove negativne politične in družbene tendence v istrskem obmejstvu in v širši regiji, zaradi česar se tradicija naših »srečanj na meji« kaže kot kontinuiran izraz odpora do revizionizma, novega konservativizma in politične retorike in kot stalnica v projekcijah bogatih možnosti skupnega življenja na tem prostoru. Čeprav organizatorje vsako leto prevzame malodušje zaradi novih pojavov propada kulturnih in družbenih vrednot, ki jih Forum Tomizza iz leta v leto zagovarja, ta turobni čas novih družbenih konfliktov ostaja najboljša platforma za vztrajanje in pot naprej.