ft-logo

Forum Tomizza: kratka zgodovina

UMAG, ZAČETKI: TOMIZZA IN MI

Literarni ustvarjalec Fulvio Tomizza se je poslovil 21. maja 1999 v Trstu. Pogreb v Materadi, blizu Umaga, je bil 5. junija. Na pobudo Milana Rakovca, istrskega književnika, prijatelja in prevajalca Fulvia Tomizze, so se zbrani literati in predstavniki uprave Mesta Umag začeli dogovarjati o prireditvi, ki bi počastila spomin na osebnost in književni opus tega velikega italijanskega in istrskega avtorja.

Ob prvi obletnici Tomizzeve smrti je bil 27. in 28. maja leta 2000 v Umagu prvi mednarodni literarni simpozij pod naslovom Tomizza in mi. Iniciativni odbor simpozija so sestavljali znani literarni ustvarjalci, prijatelji Fulvia Tomizze. Milan Rakovac je bil predsednik odbora in idejni tvorec simpozija, člani pa so bili Nelida Milani - Kruljac, Ciril Zlobec, Ulderico Bernardi, Elvio Guagnini in Janez Strutz. Organizacijski odbor so sestavljali: Vlado Kraljević (župan Umaga), Floriana Bassanese Radin (Skupnost Italijanov v Umagu), Narcisa Bolšec - Ferri (Muzej mesta Umag) in Neda Fanuko (Ljudska univerza Anteja Babića). Pokrovitelja simpozija sta bila (in tudi ostala): Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške in Istrska županija, s svojo prisotnostjo pa so ga počastili državni in županijski funkcionarji. Srečanje se je zaključilo s komemoracijo na Tomizzevem grobu v Materadi, ta navada se je obdržala do danes. Udeleženci so obiskali tudi njegovo hišo v bližnji Momikiji, kjer je napisal številne romane.

Istega leta je bil sklenjen dogovor o prvem umaškem založniškem projektu, to je bil hrvaški prevod romana Fulvia Tomizze Obiskovalka (La visitatrice) v prevodu Ljiljane Avirović, že novembra pa je bil predstavljen tudi zbornik z referati prvega simpozija. Brez prekinitve so  zborniki izhajali štiri leta (2000–2003), tržaški referati (2005–2007) pa so bili natisnjeni leta 2008. Hrvaški prevodi Tomizzevih del še naprej redno izhajajo v Umagu vse do danes (glej bibliografijo!).

Glavni organizator simpozija v Umagu je bila Ljudska univerza Anteja Babića, obsežen osebni prispevek pa so dali: takratna ravnateljica ljudske univerze dr. Neda Fanuko (2000–2003) in vodja Mestne knjižnice Umag (ki je bila takrat v okviru ljudske univerze), Nives Franić. Leta 2005 je postal vodja knjižnice Neven Ušumović, Mestna knjižnica Umag pa je samostojna institucija postala 1. oktobra 2006, ko je tudi prevzela organizacijo srečanja. Tej mladi instituciji je Istrsko bibliotekarsko društvo leta 2018 za njen angažma pri organizaciji Foruma Tomizza podelilo nagrado za NAJ-projekt leta.

Prva tri leta (2000–2002) so se na simpoziju intenzivneje ukvarjali s Tomizzevo življenjsko potjo in delom, po tem obdobju pa se je žarišče preusmerilo na tematizacijo fenomena meja v vseh njegovih političnih, socioloških in kulturnih aspektih. Ta preusmeritev je bila poudarjena tudi s spremembo naslova s Tomizza in mi (2000–2005) na Forum Tomizza leta 2006.

Za vizualno podobo je bil vse do leta 2012 zadolžen ugledni istrski fotograf in grafik Sergio Gobbo. Od leta 2013 celostno vizualno podobo oblikujeta umetnostna zgodovinarka Maja Briski in fotograf in grafični oblikovalec Zaneto Paulin.

 

KOPER IN TRST!

Leta 2001 prireditev Tomizza in mi na veliko stopi v Koper, kar je bil rezultat angažmaja vsestranske kulturne aktivistke Irene Urbič, predsednice organizacijskega odbora. Prvega junija 2001 se je simpozij začel v Mestni palači v Umagu, še istega popoldneva pa se je nadaljeval v Pretorski palači v Kopru. Srečanje so otvorili visoki predstavniki Republike Slovenije in Mestne občine Koper, organiziran je bil tudi obisk na Radiu Koper Capodistria, kjer je Fulvio Tomizza delal v mladih letih. Prireditev sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Koper.

Na koncu drugega leta se je za Tomizzo in njegove častilce v Umagu odprl nov prostor. V spomin na velikega avtorja se je leta 2001 preimenovala Skupnost Italijanov. Novi, moderno opremljeni prostori Skupnosti Italijanov Fulvia Tomizze v Umagu so bili odprti 17. novembra 2001. Od leta 2002 simpozij v Umagu soorganizirata Ljudska univerza in Skupnost Italijanov.

Zahvaljujoč profesorici in prevajalki Ljiljani Avirović je bila prireditev Tomizza in mi prvič leta 2002 tudi v Trstu, na Visoki šoli za prevajalce in tolmače. S tem je bil zaokrožen  Tomizzev biografski itinerarij in postavljena temeljna oblika te prireditve. Na srečanje je prišel tudi konzul Republike Hrvaške v Trstu.

Leta 2002 je glavni organizator srečanja v Sloveniji postala medijska hiša Primorske novice, kjer je bila zaposlena Irena Urbič, vse večjo vlogo v organizaciji iz leta v leto pa je imela Italijanska skupnost Santoria Santoria v Kopru.

Od leta 2004 so se formalizirali pesniško-glasbeni nastopi, s katerimi se je že od začetka to literarno-znanstveno srečanje zaključevalo. Pod nazivom ISTRART (od 2006 ARTISTRA) se osmišljajo večerni, prva leta maratonski nastopi pesnikov in glasbenikov, večinoma iz Istre in okoliških kulturnih regij. S tem se je prireditev festivalizirala in odprla širši publiki.

O tem, kako je za obstoj teh srečanj usodno pomemben osebni angažma, govori tudi dejstvo, da je šele leta 2005, ko se je v organizacijo vključila pesnica in prevajalka Patrizia Vascotto, v funkciji predsednice kulturnega društva Gruppo 85 - Skupina 85, bilo vzpostavljeno tudi programsko ravnotežje med tremi Tomizzevimi mesti, Umagom, Koprom in Trstom. Leta 2003 in 2004 se je namreč srečanje v Italiji začelo s skromnim programom v Osnovni šoli Fulvia Tomizze v Dolini (San Dorligo della Valle). Ob že omenjenem društvu, ki ga je vodila Patrizia Vascotto, se je kot soorganizator leta 2005 vključilo še eno kulturno društvo iz Trsta – Altamarea.

 

FORUM TOMIZZA, LAPIS HISTRIAE IN ITINERARIJI

            Leto 2006 je bilo usodno za novi koncept te prireditve, posvečene Fulviu Tomizzi: programske vsebine so se odprle za aktualne teme, intenzivirala sta se družbeni in umetniški angažma. To se je pokazalo, kot je bilo že omenjeno, tudi v spremembi naslova iz Tomizza in mi v Forum Tomizza. Iskali smo nove načine, da bi se v program vključila širša publika in da bi se izognili elitizmu in akademski zaprtosti: začela sta se dva nova projekta, ki sta se obdržala do danes: Mednarodni natečaj za kratko zgodbo Lapis Histriae in Tomizzevi itinerariji.

            Mednarodni natečaj za kratko zgodbo Lapis Histriae ima enako ali sorodno temo kot tudi simpozijski del Foruma Tomizza. Na ta način imajo vsi avtorji, ki pišejo v italijanskem, slovenskem, hrvaškem, srbskem, bosanskem ali črnogorskem jeziku, priložnost poslati svoj prispevek na osrednjo temo. Konec vsakega leta od začetka 2006 se objavlja izbor najboljših zgodb. Več o natečaju lahko preberete v posebnem prispevku.

V prvem letu literarnega natečaja Lapis Histriae sta bili podeljeni dve nagradi, ena za  „štokavske jezikovne variante“ (hrvaško, srbsko, bošnjaško, črnogorsko), druga pa za italijanski jezik. Prvo nagrado je sponzoriralo umaško podjetje Sipro, d. o. o. (direktorica Vesna Žmak), drugo pa kulturno društvo Altamarea iz Trsta (predsednica Rina Anna Rusconi). Vsaka nagrada je bila vredna 500 evrov. Majhno skulpturo, ki jo dobi prejemnik nagrade, vse do danes izdeluje akademski kipar Ljubo de Karina. Izbor najboljših zgodb je bil istega leta natisnjen kot donacija umaškega podjetja Etigraf, d. o. o.

Drugi projekt, Tomizzevi itinerariji, je bil napovedan na umaškem simpoziju leta 2005. Od leta 2006 je vsako od mest, vključenih v projekt, razvilo svojo obliko itinerarija,  glede na lokalne zmožnosti in okoliščine.

V Trstu sta glavno vlogo pri definiranju itinerarija imeli: organizatorka Foruma Tomizza Patrizia Vascotto in novinarka Stella Rasman. V sklopu Foruma Tomizza se je 24. maja 2006 v Narodnem domu v Trstu odvil bogat literarni večer na temo Tomizzevih itinerarijev. Takšna predavanja/branja so se nadaljevala tudi v naslednjih letih v Trstu, hkrati pa se je začelo s ključnimi elementi itinerarijev: z vodenimi sprehodi. To intenzivno ukvarjanje z itinerariji pripelje v Trstu tudi do nekaj tiskanih izdaj: leta 2009 je bila natisnjena italijansko-slovenska izdaja avtoric Stelle Rasman in Patrizie Vascotto: Itinerari Tomizziani a Trieste/Tomizzeve poti po Trstu, leta 2013 pa je tržaška založba Comunicarte Edizioni (lastnik Massimiliano Schiozzi) v sodelovanju z Mestno knjižnico Attilia Hortisa natisnila zgibanke z zemljevidom itinerarija v več jezikih, pa tudi novo italijansko-angleško izdajo omenjene knjige avtoric Stelle Rasman in Patrizie Vascotto.

V Kopru je zasnovo literarnega vodnika prevzela slovenistka Jasna Čebron; od leta 2007 v sklopu Foruma Tomizza gostje srečanja hodijo na vodene sprehode, ki se jih udeležujejo tudi prebivalci mesta in širša publika. Koprsko društvo Kulturni klub/Club culturale je  v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja v Kopru in Skupnostjo Italijanov Santoria Santoria v Kopru leta 2014 tudi natisnilo dvojezično zgibanko z zemljevidom in bio bibliografskimi podatki z naslovom „Koper v pogledu Fulvija Tomizze“.

V Umagu je organizacijo itinerarija prevzela Mestna knjižnica Umag v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Fulvia Tomizze. Za itinerarij v Umagu so si največ prizadevali fotograf Gianfranco Abrami, takratni načelnik Upravnega oddelka za družbene dejavnosti Mesta Umag Dimitrij Sušanj in knjižničarka ter direktor Mestne knjižnice Umag Ivana Martinčić in Neven Ušumović. Ravno ta ekipa je leta 2009 uresničila italijansko-hrvaško izdajo Tomizzevi itinerariji/Itinerari Tomizziani. Knjigo je financiralo Mesto Umag. Itinerariji v Umagu in okolici se organizirajo občasno; največji premik je bil napravljen zahvaljujuč italijanistki dr. Sanji Roić, ki je skupaj s svojimi študenti s Filozofske fakultete v Zagrebu prihajala v Istro in organizirala izlete po Tomizzevih poteh od Umaga do Trsta.

Leta 2006 se bomo spominjali tudi po projektu Pesniki dveh manjšin Društva slovenskih pisateljev, v okviru katerega so v Trstu in Kopru skupaj nastopili pesniki slovenske manjšine v Italiji ter pesniki italijanske skupnosti v Sloveniji.

Istega leta je bila v Umagu prvič organizirana razstava in predstavitev knjige v Galeriji Marin, ki jo vodi likovna umetnica in performerka Slavica Marin. Vse do danes je ta galerija stalna postaja programa Foruma Tomizza v Umagu: Slavica Marin pričaka goste s provokativnimi performensi, organizirane se razstave renomiranih umetnikov, predstavljene so knjige, povezane z dogodkom, bere se poezija.

Leta 2007 se je organizacija literarnega natečaja Lapis Histriae poenostavila, vzpostavil se je model, ki se je obdržal do danes: žirijo sestavljajo trije člani, podeljuje se samo ena nagrada za vse tri jezikovne skupine, nagrado donira umaško podjetje SIPRO, d. o. o. (na začetku je bila nagrada 500 evrov, sčasoma se je zvišala do 8.000 kun, torej malo več kot 1.000 evrov). Prvi logotip Lapisa je izdelal hrvaški oblikovalec Marko Mihalinec, ki je tudi oblikovalec vizualne podobe Mestne knjižnice Umag. Knjižnica je konec leta izdala izbor najboljših zgodb, ki so prispele na natečaj, tisk je financiralo Mesto Umag. Od leta 2008 na natečaj prispe najmanj 100 kratkih zgodb.

Najvažnejši premik se je zgodil leta 2008 z vključitvijo Univerze na Primorskem v Kopru v organizacijo simpozija. Močnejše in intenzivnejše sodelovanje z univerzami je ena od strateških usmeritev Foruma Tomizza – že vse od začetka je ta prireditev zamišljena kot literarno-znanstveno srečanje. Res je veliko profesorjev z univerz v Kopru, Trstu, Pulju, na Reki, v Zagrebu, Ljubljani, Benetkah … bilo vključenih v različne programske vsebine, vendar zaradi zahtevnosti organizacije ni bilo vzpostavljeno kontinuirano sodelovanje z načrtovanim vključevanjem študentov. Koper je od leta 2008 na tem področju napravil še največ.

Leta 2009 je Forum Tomizza obeležil deseto obletnico smrti Fulvia Tomizze in deset let prireditve. Ob tej priložnosti je na zidu nad družinsko grobnico Tomizza v Materadi bila odkrita trojezična spominska plošča z napisom: PASSÒ A MIGLIOR VITA – PRIJEĐE U BOLJI ŽIVOT – ODŠEL V BOLJŠE ŽIVLJENJE – FULVIO TOMIZZA – SCRITTORE – KNJIŽEVNIK – PISATELJ … Ob odkritju plošče so organizatorji v treh jezikih brali sklepne besede iz najbolj znanega Tomizzevega romana Boljše življenje.

Ob deseti obletnici je prireditev dobila tudi svojo spletno stran v hrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku: www.forumtomizza.com. Njena skrbnica je Mestna knjižnica Umag.

 

FORUM TOMIZZA: NOVI OBETI

Leta 2010 je prišlo do novih, bistvenih premikov v Umagu: 11. Forum Tomizza se je 29. maja zaključil z veliko slovesnostjo, odkritjem doprsnega kipa Fulvia Tomizze, ki ga je izdelal  akademski kipar Mato Čvrljak iz Labina. Spomenik sta odkrila pisateljeva vdova Laura Levi Tomizza in župan Umaga Vili Bassanese.

Mestna knjižnica Umag je ob finančni podpori Mesta Umag in Istrske županije začela z  novim nizom prevodov del Fulvia Tomizze v hrvaški jezik. Od leta 2010 vsako drugo leto izide prevod prevajalke Lorene Monica Kmet iz Buj, ki ga uredi in s spremno besedo opremi italijanistka Sanja Roić. Lektorski in korektorski del opravijo umaški knjižničarji: kroatistka Tihana Dežjot Alessio, italijanistka Ivana Martinčić in ravnatelj Neven Ušumović. Fotografije za naslovnico prispeva Gianfranco Abrami, za prelom in tisk pa poskrbi umaška tiskarna Arty, d. o. o.

Leta 2010 se je začelo tudi sodelovanje s kustosinjo Majo Briski in fotografom Zanetom Paulinom (Egoist Artz & Partz). V njuni organizaciji je v večernem programu Mestne knjižnice Umag tega leta nastopil likovni umetnik in performer Ivo Vrtarić. Tega leta sta Maja Briski in Zaneto Paulin prevzela grafično ureditev izdaje Lapis Histriae. Iz leta v leto pa vse do danes širita in izpopolnjujeta likovno in medijsko dimenzijo Foruma Tomizza.

Maja 2011 je prevajalka Lorena Monica Kmet dobila nagrado Istrske županije za prevod romana Dekle iz Petrovije Fulvia Tomizze, ki ga je Mestna knjižnica Umag objavila leto pred tem.

Z izdajo Akacijevega gozda leta 2012 (prevod Lorena Monica Kmet, založila Mestna knjižnica Umag) je prevedena celotna Istrska trilogija Fulvia Tomizze v hrvaški jezik. Dve leti prej je namreč ista ekipa objavila Dekle iz Petrovije, medtem ko je prvi roman trilogije – Materada – bil objavljen v hrvaščini daljnega leta 1986, v prevodu Mateta Marasa.

Leta 2013 se je zamenjala celostna podoba: Maja Briski in Zaneto Paulin (Egoist Artz & Partz), že omenjena umetnika in sodelavca Foruma Tomizza, sta posodobila dizajn tiskanih in digitalnih vsebin.

Istega leta, ob obletnici rojstva Sergia Endriga (1933–2005), slavnega italijanskega kantavtorja, ki je skupaj z mnogimi svojimi sonarodnjaki zapustil rodni Pulj leta 1947, se je v okviru Foruma Tomizza odvil spektakularen koncert v Gledališču Koper, kjer je bila predstavljena dvojna zgoščenka: 1947 – Hommage Sergiu Endrigu, na kateri so posnetki številnih vrhunskih glasbenikov, ki so se z interpretacoji Endrigovih pesmi poklonili avtorju.

 Leta 2014 so se utrdila organizacijska partnerstva: v Kopru kot nosilca organizacije prednjačita Kulturni klub (društvo, ustanovljeno leta 2006, njegova predstavnica za Forum Tomizza je  glavna organizatorka prireditve Irena Urbič) in Skupnost Italijanov Santoria Santoria, katere predsednik, sicer dolgoletni sodelavec Foruma Tomizza, je uveljavljeni kulturni delavec Mario Steffè.

V Trstu kot partner nosilcev organizacije, društva Gruppo 85 – Skupina 85, ki ga predstavlja Patrizia Vascotto, nastopa tudi Circolo di Cultura istro-veneta Istria, katerega predsednik je Livio Dorigo.

V Umagu se je odprla Grin Photo Gallery, katere lastnik je fotograf in tiskar Robert Sironić. To omogoča dopolnitev likovne dimenzije tiskanih izdaj literarnega natečaja Lapis Histriae, ki ga Maja Briski in Zaneto Paulin, v sodelovanju s Sironićem, od leta 2014 počasi osamosvajata, ko snujeta multimedijske razstave na isto temo kot literarni natečaj. Prvi korak je bil narejen konec leta z izdajo Lapis Histriae 2014, v katerega so bili vključeni  prispevki 14 renomiranih umetnikov iz bližnje in daljne okolice na temo natečaja Hoja po rampi (imena umetnikov v posebnem prispevku o Lapisu). V naslednjih letih se redno organizirajo razstave v Umagu in vse atraktivneje v Kopru (zahvaljujoč Skupnosti Italijanov Santoria Santoria in predsedniku Skupnosti Mariu Steffètu). Trst je, vsekakor, v načrtu …

Leta 2014 je bila prvič v večji meri uresničena ideja, da bi se programske vsebine Foruma Tomizza razporedile skozi vse leto (ob čemer je središčna prireditev vsekakor še vedno maja).

V začetku leta 2015 je Mestna knjižnica Umag vzpostavila novo organizacijo literarnega natečaja Lapis Histriae, v katero sta vstopili tudi Mestna knjižnica Attilia Hortisa iz Trsta in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra. Sprejeti so bili novi natečajni pogoji, po katerih lahko avtorji pošiljajo svoja besedila tudi na naslove navedenih knjižnic v Italiji in Sloveniji. Poleg tega so se te knjižnice vključile tudi v promocijo natečaja, s čimer se je število kvalitetnih besedil iz Italije in Slovenije povečalo, kar je imelo posledice tudi pri nagradah.

Leta 2015 v Trstu pri vzdrževanju programske kontinuitete Patrizii Vascotto pomagata Marino in Martina Vocci ter Marko Kravos.

Istega leta je bila v Kopru uvedena programska novost: nastop pesnikov na različnih mestnih lokacijah pod naslovom Pesnik na cesti. S tem je bila formalizirana tendenca razmejitve pesnikov od glasbenikov v večernem programu Artistra, ki ostaja rezerviran samo za koncerte. Pesnik na cesti je svojevrsten način pesniškega „osvajanja mesta“, ima pa tudi itinerarijske razsežnosti. V Umagu pesniki dobijo svoj prostor za branje v intrigantnem prostoru Galerije Marin v starem mestnem jedru. Pred zaključnim koncertom v Mestni knjižnici Umag nastopa samo prejemnik nagrade lapis histriae.

Na meji proti Hrvaški so slovenske oblasti jeseni 2015 na 219 kilometrih postavile rezilno žico zaradi t. i. „migrantske krize“. Že istega leta so bili organizirani prvi protesti v Istri zaradi nevarne in dobesedno ostre razmejitve slovenske in hrvaške Istre, na katerih so sodelovali tudi nekateri od organizatorjev Foruma Tomizza (Milan Rakovac, Dario Marušić, Irena Urbič…). Režim zaščite je bil nekoliko ublažen, vendar žica stoji še danes. Tematika pregnancev in beguncev je tako postala novi stalni motiv Foruma Tomizza. Leto 2016 si bomo zapomnili po satiričnem spektaklu feralovcev Predraga Lucića in Borisa Dežulovića, ki sta nastopila v umaški gledališki dvorani s programom Melodije žizze in Tomizze.

Forum Tomizza se je leta 2000 začel kot svojevrstni hommage Fulviu Tomizzi. Na žalost je v zadnjih letih v „boljše življenje“ prešlo kar nekaj bližnjih sodelavcev Foruma Tomizza. Tako je bil leta 2017 v Kopru in Umagu glasbeni del programa posvečen preminulemu italijanskemu glasbeniku in skladatelju Alfredu Lacosegliazu (1953–2016), ki je pogosto nastopal na Forumu Tomizza.

V nadaljevanju bomo samo našteli nekatere od preminulih „tomizzijancev“ (o vseh boste več lahko prebrali v zborniku TOMIZZA 20 LET, ki ga pripravljamo): Giuseppe Rota (1936–2015), gledališki režiser in dolgoletni predsednik Skupnosti Italijanov v Umagu; Ciril Zlobec (1925–2018), veliki slovenski literarni ustvarjalec, eden od iniciatorjev Foruma Tomizza, Daša Drndić (1946–2018), velika hrvaška in jugoslovanska literarna ustvarjalka, sodelavka Foruma Tomizza od njegovih začetkov … V Trstu sta preminili ključni osebi za organizacijo: novinar in publicist Marino Vocci (1950–2017) in glavna organizatorka prireditve pesnica in jezikoslovka Patrizia Vascotto (1955–2018).

Forum Tomizza se je v dvajsetih letih obstoja iz enodnevnega poklona Tomizzi v Umagu razširil v Koper in Trst, v treh sosednjih mestih so se v njegovo pripravo vključevali številni zagnani in ustvarjalni posamezniki in ustanove. Nekateri so z istrskega tricikla sestopili, novi so se priključili. Nosilci moči v treh sosednjih državah so prireditev velikokrat podprli,  včasih pa podporo tudi odtegnili. A dvajsetletnik je preživel in ne kaže nikakršnih znakov utrujenosti, nasprotno: zatemnjeni čas novih družbenih konfliktov ostaja najboljša platforma za vztrajno oranje naprej.