hr
it
slPrešli v boljše življenje, ostajajo z nami
PATRIZIA VASCOTTO (Trst, 1955-2018) je bila dolgoletna predsednica združenja Gruppo 85 - Skupina 85 in od 2005 ključna oseba pri organizaciji in izvedbi tržaškega dela programa Foruma Tomizza. Vodila je tržaške dogodke naše manifestacije, govorila je tudi na simpozijih v Kopru in Umagu. Skupaj s Stello Rasman je objavila dve knjigi, posvečeni Tomizzovim itinerarjem, in dolga leta vodila po njegovih poteh po Trstu: „Itinerari Tomizziani a Trieste / Tomizzove poti po Trstu“ (2009) in „La Trieste di Tomizza / Tomizza's Trieste“ (2013). Uredila je italijansko-slovensko-hrvaški zbornik predavanj „Forum Tomizza: Trieste 2005-2007“, ki je leta 2008 izšel v Trstu. Bila je književnica, prevajalka in aktivistka italijanskega in istrskega porekla. V srednji šoli v Trstu je predavala zgodovino in italijanski jezik. Nekaj časa je bila lektorica italijanskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Pisala je prozo in poezijo. Govorila je nekaj tujih jezikov in prevajala iz slovenskega, španskega in francoskega jezika.
GIUSEPPE ROTA (Sirakuza, 1936 – Umag, 2015), dolgoletni sodelavec Foruma Tomizza od samega začetka manifestacije. Kot predsednik Skupnosti Italijanov v Umagu je sodeloval pri organizaciji programa. Na simpoziju je govoril v letih 2000, 2001, 2005 in 2009. Režiral je in igral v predstavi „Maledetti confini“, ki je bila izvedena 2005. leta na Forumu Tomizza v Umagu. Skupaj s Fulviom Tomizzo je obiskoval klasično gimnazijo – licej „Carlo Combi“ v Kopru, študiral pa je romanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1961 je v Bujščini poučeval kot profesor italijanskega in francoskega jezika. Kot pomemben politični predstavnik italijanske manjšine je bil od 1992 do 2002 predsednik Italijanske unije. Njegova velika ljubezen je bilo gledališče: leta 2004 so v knjigi izšli njegovi dramski teksti.
CIRIL ZLOBEC (Ponikve, 1925 – Ljubljana, 2018) je bil član iniciativnega odbora prireditev Forum Tomizza, ki je bil ustanovljen leta 2000 v Umagu. Na Forumu Tomizza je kot govornik nastopil v letih 2000, 2001, 2006 in 2009. Bil je velik slovenski pesnik, nespregledljivega opusa za moderno slovensko književnost. Zaposlen je bil kot novinar in urednik na Radiu Ljubljana, opravljal je tudi več uglednih političnih funkcij; med drugim je bil član Predsedstva Republike Slovenije (1990 –1992). Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Prevajal je iz italijanskega, hrvaškega in srbskega jezika. Prejel je številna visoka državna in mednarodna priznanja, leta 2005 mu je je Univerza na Primorskem podelila častni doktorat.
DAŠA DRNDIĆ (Zagreb, 1946 – Reka, 2018) je bila dolgoletna sodelavka Foruma Tomizza, od samega začetka manifestacije. Sodelovala je na simpoziju Foruma Tomizza v letih 2004, 2009, 2016 in 2017 ter bila članica žirije Lapis Histriae od 2012 do 2014. Daša Drndić je ena od najbolj prevajanih in najbolj cenjenih hrvaških pisateljic na anglosaksonskem, italijanskem, nemškem, francoskem jezičnem področju... Začenši od lastne avtobiografije in zgodovine svoje partizanske rodbine je Daša Drndić poglabljala ozadje vojnih dogodkov v nekdanji Jugoslaviji s ponovnim tematiziranjem zločinov, storjenih med 2. svetovno vojno, s posebnim ozirom na holokavst. Njen roman „Sonnenschein“ (v angleškem prevodu „Trieste“) je dobitnik nagrade independent za najboljšo tujo leposlovno knjigo po izboru bralcev za leto 2013. Z romanom „Belladona“ je februarja 2018 prišla v finale književne nagrade, ki jo dodeljuje Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Milan Rakovac je uredil knjigo o njej - „Daša: spominska knjiga“ (2018), ki bo predstavljena tudi na 20. Forumu Tomizza.
MARINO VOCCI (Buje, 1950 – Opčine, Trst, 2017) je bil dolgoletni sodelavec Foruma Tomizza, sodeloval je pri organizaciji tržaškega dela programa. Govoril je na simpoziju 2005. in 2009. leta, leta 2015 pa je imel uvodni govor, hkrati pa je tudi vodil simpozij Foruma Tomizza v Trstu. Marino Vocci je bil novinar, naravovarstvenik in politik. Leta 1982 je bil med utemeljitelji Društva istro-venetske kulture „Istria“ (Circolo di Cultura istro-veneta “Istria”), kateremu je predsedoval več kot deset let, bil pa je tudi predsednik Skupine 85 - Gruppo 85; obe združenji sta odigrali pomembno vlogo pri organizaciji Foruma Tomizza v Trstu. Kot novinar je pisal o čezmejnem sodelovanju, okolju, medsebojnem vplivu turizma in kulture… Leta 2002 je bil imenovan za častnega meščana Buj.
FABIO SCROPETTA (Motovun, 1936 – Monfalcone, 2014) je sodeloval pri organizaciji tržaškega dela programa in leta 2006 govoril na Forumu Tomizza. Bil je podpredsednik Društva istro-venetske kulture „Istria“ (Circolo di Cultura istro-veneta “Istria”). Zaposlen je bil v termoelektrarni v Tržiču (Monfalcone). Boril se je za ohranjanje domače kulturne dediščine med ezuli, kot tudi za pravice slovenske manjšine v Italiji.
ALFREDO LACOSEGLIAZ (Trst, 1953 – 2016) je bil dolgoletni sodelavec Foruma Tomizza. Kot glasbenik je nastopal na naših prireditvah v letih 2005, 2008, 2009 in 2012. Leta 2017 je bil glasbeni program Foruma Tomizze posvečen prav njegovemu delu in spominu. Na italijanski glasbeni sceni je bil prisoten od sredine sedemdesetih let in se je hitro uveljavil kot kantavtor ter zviren izvajalec tradicionalne glasbe. Posebej ga je privlačila glasba Balkana in glasbena dediščina vzhodnih kultur. V trajanju svoje dolge in plodne umetniške kariere je Lacosegliaz sodeloval z glasbeniki in umetniki širokega profila, verjetno pa je bilo najvažnejše njegovo sodelovanje z Monijem Ovadijem, ki je širokemu občinstvu na sodoben način odkril svet hebrejske glasbene tradicije. Lacosegliaz je ohranjal tudi intenzivno povezavo s Sarajevom, eden od njegovih zadnjih projektov je predstava „La sposa di Sarajevo e Ahmet Jusuf“, po zgodbi Novaka Simića „Zapisi o Simeunovici i Ahmet Jusufu“, katero je v italijanščino prevedel Giacomo Scotti. Alfredo Lacosegliaz je sodeloval tudi z mnogimi istrskimi etno glasbeniki.
ARSEN DEDIĆ (Šibenik, 1938 – Zagreb, 2015) je uglasbil verze Milana Rakovca o Tomizzi in jih izvedel na Forumu Tomizza leta 2005 in 2006 v Umagu. Nastopil je tudi na predstavitvi zgoščenke „1947 - Hommage a Sergio Endrigo“ leta 2013 v Kopru. Bil je hrvaški skladatelj, književnik, prevajalec, pesnik in kantavtor, eden od utemeljiteljev šansona na Hrvaškem. Prevajal in predeloval je znane šansonjerje in avtorje, med njimi Gina Paolija in Sergia Endriga, s katerima je tudi sodeloval. Uglasbil je verze Krleže, Cesarića, Ujevića… in mnogih drugih.
PREDRAG LUCIĆ (Split, 1964 – 2018) je leta 2016 na Forumu Tomizza nastopil skupaj z Borisom Dežulovićem z „Melodijami žizze in Tomizze“. Bil je soutemeljitelj časopisa Feral Tribune, novinar, pesnik, dramatik, kabaretist. Največjo sled je pustil v pesniški parodiji, kjer je ustvaril velikanski opus. V koprodukciji sarajevskega Kamernega teatra 55 in slovenskega Gledališča Koper je leta 2016 Kokan Mladenović zrežiral Lucićevega »Alana Forda«. Naslednje leto so štiri gledališke hiše iz treh držav – Istrsko narodno gledališče iz Pulja, Gledališče Koper, Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice in Slovensko stalno gledališče iz Trsta – postavile komedijo »Istrske barufe« Predraga Lucića po motivih Goldonijevih »Ribiških zdrah«, v režiji Vita Tauferja. Knjiga »Cervantesov trg« (2018) prinaša Lucićeve zbrane drame in songe.
MELITA RICHTER MALABOTTA (Zagreb, 1947 – Trst, 2019) je na Forumu Tomizza govorila v letih 2007 in 2011. Bila je sociologinja in feministka, sodelavka pri mednarodnih projektih in urednica več knjig, ki se ukvarjajo z ženskim ustvarjanjem, problemi identitete, ki jih prinašajo migracije, ter z aktualno družbeno-politično situacijo v državah nekdanje Jugoslavije. V zadnjih letih je pisala poezijo.