Simpozij v Kopru 22. 5. 2014

Marcel Štefančič jr., filmski kritik , televizijski voditelj in publicist (Mladina, Global).
Magistriral je iz filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je eden najproduktivnejših in najprodornejših slovenskih esejistov. Napisal je več kot šestdeset knjig o filmu, književnosti, pop kulturi in aktualnem družbeno-političnem dogajanju. Štefančič je vrhunski amerikanolog; njegova veličastna knjiga v dveh delih Zadnji film: o vzponu in propadu novega Hollywooda (2007) je nepogrešljiva filmska referenca. Enako epohalna je njegova knjiga o slovenskem filmu v času socializma Maškerada (2013). Njegovi najboljši eseji o družbeno-kulturoloških pojavih 20. stoletja so zbrani v knjigi Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo (2012). V tej knjigi Štefančič izvirno in z veliko mero ironije piše o Amy Winehouse, Romanu Polanskem, Hunterju S. Thompsonu, Simone de Beauvoir, J. D. Salingerju, Normanu Mailerju ... in odkrito polemizira z invazivnim amerikanizmom.

Ferida Duraković, pesnica, prozaistka, kolumnistka, mladinska pisateljica.
Diplomirala je iz književnosti in srbohrvaškega jezika na Univerzi v Sarajevu. Objavila je 12 knjig poezije, proze, prevodov iz angleščine in mladinske književnosti. V zadnih letih je objavila dela Locus minoris - Sklonost Bosni kao melanholiji (poezija, 2008), Putnici kroz (ne)vrijeme – 50 godina Sarajevskih dana poezije (soavtorstvo, 2011), in Pokret otpora (kolumne in eseji, 2012). Prejela je več nagrad, med drugimi nagrado fundacije Hellman-Hammet Fund for Free Expression leta 1992, za pesniško zbirko Heart of Darkness (White Pine Press, Fredonia, New York, 1999) pa nagrado Vasyl Stus Freedom-to-Write-Award, ki jo podeljuje PEN New England, ZDA. Kot izvršna direktorica vodi PEN center v BiH vse od njegove ustanovitve leta 1992.

Dinko Telećan, književnik in prevajalec.
Diplomiral je iz filozofije in anglistike na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Objavil je štiri pesniške zbirke, filozofsko knjigo Sloboda i vrijeme (2003), potopis iz Indije in Pakistana Lotos, prah i mak (2008), zbirko esejev z naslovom Pustinja i drugi ne-vremeni ogledi (2009) in roman Dezerter (2013). Prevaja literarnoteoretska dela iz angleškega in španskega jezika; doslej je prevedel več kot 50 naslovov. Za prevod Zlate veje Jamesa G. Frazera je leta 2003 prejel nagrado Društva hrvaških književnih prevajalcev, v Romuniji pa leta 2013 Evropsko nagrado za poezijo.

Ivona Orlić, etnologinja. Na Pedagoški fakulteti na Reki je diplomirala iz pedagogije, leto kasneje pa še iz organizacije kulturnih dejavnosti. Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je magistrirala iz etnologije in kulturne antropologije z delom Franci Blašković in struktura sodobne istrske identitete,  zatem pa še doktorirala s tezo Regionalna identiteta v sodobni turistični ponudbi Istre. Od leta 2006 je zaposlena kot etnologinja v Etnografskem muzeju Istre v Pazinu. Objavila je približno deset znanstvenih in strokovnih del, tri knjige in slikanico. Njeno zadnje delo Istra kroz tri generacije (2013) predstavlja izjemen primer sodobne antropološke študije Istre.

Katarina Luketić, literarna urednica in kritičarka. Diplomirala je iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Od leta 1996 redno objavlja eseje, literarne kritike in druge tekste v različnih medijih, sicer pa je dolgoletna urednica štirinajstdnevnika Zarez, ki ga je nekaj let vodila tudi kot glavna urednica. Za založbo Pelago, katere soustanoviteljica je tudi sama, je uredila več kot deset knjig s področja literarne teorije. Objavila je prvo vseobsegajočo študijo o Balkanu v hrvaškem jeziku Balkan: od geografije do fantazije (2013), ki predstavlja tako kritiko kulturnega imperializma Zahoda kot streznitveno soočenje s travmo Balkana.

Silvia Pesaro, založnica, rojena Genovi. Izhaja iz istrske družine tako italijanskih kot slovanskih korenin, študirala je sociologijo, posebno pozornost je posvečala obmejni identiteti. Zasnovala je ligurski Arhiv spominov, v katerem je zbranih petdeset video intervjujev beguncev iz Istre, z Reke in iz Dalmacije ter nekaj Italijanov, ki niso zapustili svojih domov. V duhu preseganja togih pregrad in konfliktov je leta 2011 zasnovala razstavo Confini: l'esodo giuliano dalmata (Meje: istrsko-dalmatinski eksodus, Genova, Palazzo Ducale). Leta 2012 je za festival La Storia in Piazza, organizirala literarno srečanje Miniature Istriane (Istrske miniature), junija 2013 pa je ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo zasnovala prireditev Voci Adriatiche, potovanje v štirih etapah, posvečeno sodobni hrvaški kulturi, z glasbo, filmom in literarnimi srečanji. Leta 2014 je ustanovila založniško hišo Tuss z ambicijo povezovanja različnih kultur in identitet.