Hrvatski (HR)Italiano (ITA)Slovensko (Slovenija)

MEĐUNARODNI POGRANIČNI SUSRETI
MEDNARODNA OBMEJNA SREČANJA
INCONTRI INTERNAZIONALI DI FRONTIERA

Forum Tomizza početna >> Simpozij

Simpozij
Simpozij v Kopru 18. 5. 2017 PDF Ispis E-mail
Autor Neven   
06. svibanj 2017.

Zlatko Paković je gledališki režiser, pisatelj, esejist, gledališki kritik in kolumnist srbskega dnevnika Danas. Njegove najbolj znane družbenokritične predstave so med drugimi: »Ubiti Zorana Đinđića«, »Ibsenov Sovražnik naroda kot Brechtov poučni komad« in »Enciklopedija živih«. Objavil je romana: »Soba za jedan krevet« in »Zajednički pepeo« (Die gemeinsame Asche, Berlin, 2013) ter esejistični zbirki: »Anatomija nacionalističkog morala« in »O autoritarnoj savesti«. Prejel je nagrado Desimirja Tošića za publicistiko, štipendijo norveškega sklada International Ibsen Scholarship za gledališko režijo in štipendijo dunajske ustanove Museums Quartier za književnost.


Aleš Črnič (1971), sociolog in religiolog, raziskovalno deluje v Centru za preučevanje kulture in religije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer tudi predava. Zadnje desetletje je član predsedstva Mednarodnega združenja za preučevanje religije v Srednji in Vzhodni Evropi – ISORECEA. Je pobudnik in vodja religiološke sekcije Slovenskega sociološkega društva. Od njene ustanovitve leta 2005 je urednik knjižne zbirke Kult, v okviru katere izhajajo monografske analize sodobnih religijskih, kulturnih in družbenih vprašanj. Od leta 2000 je izvedel na desetine javnih nastopov v elektronskih in tiskanih medijih (intervjuji, polemike ipd.) na temo sodobnih religijskih, kulturnih in družbenih dogajanj. Jeseni 2011 je iniciiral Državljansko tribuno za prostore svobode, ki je izvedla vrsto civilnodružbenih akcij. V letih 2012–2013 je bil (prvi) koordinator Svobodne univerze. Med marcem 2013 in septembrom 2014 je bil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo.


Drago Bojić je bosanski frančiškan, doktor teologije, publicist in direktor Mednarodnega multiregionalega interkulturnega centra (IMIC) Zajedno v Sarajevu. Je človek, ki se kot don Kihot bori z mlini na veter, ki ga spremljajo skozi življenje. Njegovo stališče ga spodbuja, da raziskuje, preizprašuje in išče neuhojene poti. Če je družba uniformirana in razmišlja ozko, Drago Bojić ponuja alternativo, ki je realna, drugačna in ostra družbena kritika.  Lani objavil odmevno knjigo esejev in intervjujev »Zlato in kadilo - kritični pogledi na politiko in religijo«.

 

Andrej Blatnik (1963, Ljubljana) je pisatelj, urednik, publicist in profesor založništva na ljubljanski filozofski fakulteti. Mojster kratke proze (»Šopki za Adama venijo«, 1983; »Zakon želje«, 2000) in romana (»Plamenice in solze«, 1987; »Spremeni me«, 2008) je dobitnik številnih literarnih nagrad in štipendij, med drugimi nagrade Prešernovega sklada in Fulbrightove štipendije. Že vrsto let je mentor literarnih delavnic za kratko zgodbo LUD Literatura, napisal je tudi priročnik »Pisanje kratke zgodbe« (2010, 2016).  Med 2007 in 2015 je bil predsednik žirije srednjeevropske nagrade vilenica. Je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, prisoten v številnih tujih antologijah.



Marco Apollonio (1964, Koper), doktor znanosti in bibliotekar v koprski gimnaziji z italijanskim učnim jezikom, v italijanščini piše prozo, pesmi in eseje. Izdal je esejistično zbirko »Kratka kronologija črnega humorja v tržaški literaturi 20. stoletja« (1993) in nadaljeval z dvojezično zbirko kratkih pripovedi »Telesa« (Corpi/Tijela, 1996) v italijanščini in hrvaščini, nato pa se je z zbirko »Druga stran neba« (L'altra parte del cielo, 2008) uvrstil med vidnejše mlade pisce italijanske istrske književnosti. Pesmi v knjižnem jeziku in narečju (Poesie tredici, Per molti versi, Dieze poesie) objavlja v revijah Battana in Istria Nobilissima. Slovenskim bralcem v prevodu Gašperja Maleja je namenjen izbor kratke proze »Majhni brodolomi pred svitanjem« (2016).



Ahmed Burić (1967, Sarajevo) je eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na področju bivše Jugoslavije, znan po duhovitih, pronicljivih interpretacijah svojega mesta in sveta, ki jih lahko redno berete predvsem na portalu Radia Sarajevo. Po koncu vojne, ki jo je deloma preživel tudi v Sloveniji, je zaslovel kot pesnik, najprej z zbirko »Bog tranzicije« (2004), nato so sledile »Solze nafte in krvi« (2009) ter »Materni jezik« (2013).

 
Sudionici Simpozija u Umagu 19. 5. 2017. PDF Ispis E-mail
Autor Neven   
03. svibanj 2017.

Daša Drndić (Zagreb, 1946.) studirala je engleski jezik i književnost na Filološkom fakultetu u Beogradu, kao Fulbrightova stipendistica boravila je na Southern Illinois University, a potom i studirala na Case Western Reserve University. Radila je kao urednica u izdavačkoj kući "Vuk Karadžić" i urednica-dramaturginja na RTV Beograd. Doktorirala je na Sveučilištu u Rijeci gdje je na Odsjeku za anglistiku predavala modernu britansku književnost i kreativno pisanje. Objavila je romane: „Put do subote“ (1982.), „Kamen s neba“ (1984.), „Marija Częstohowska još uvijek roni suze ili Umiranje u Torontu“ (1997.), „Canzone di guerra“ (1998.), „Totenwande“ (2000.), „Doppelgänger“ (2002.), „Leica format“ (2003.), „Sonnenschein“ (2007.), „April u Berlinu“ (2009.), „Belladonna“ (2012.) i „EEG“ (2016.). Jedna je od najprevođenijih i najcjenjenijih hrvatskih spisateljica na anglosaksonskom, talijanskom, njemačkom, francuskom jezičnom području... Roman „Sonnenschein“ (u engleskom prijevodu: „Trieste“) dobitnik je nagrade Independent za najbolju stranu beletrističku knjigu po izboru čitatelja za 2013. godinu.

 

Vjekoslav Perica (Split, 1955.) završio je Pravni fakultet u Splitu, a doktorirao iz moderne svjetske povijesti na University of Minnesota – Twin Cities. Živi u SAD-u od 1991. godine. Na Filozofskom fakultetu u Rijeci od 2007. predaje svjetsku povijest. Proučava moderne nacionalizme i odnos religije prema njima. Prve tri knjige objavila mu je ugledna beogradska nakladnička kuća XX vek: “Balkanski idoli: religija i nacionalizam u jugoslavenskim državama” (2006.), “Sveti Petar i Sveti Sava: sakralni simboli kao metafore povijesnih promjena” (2009.); te knjigu koju je napisao s Mitjom Velikonjom: “Nebeska Jugoslavija: interakcije političkih mitologija i pop-kulture” (2012.). U Hrvatskoj je 2014. godine objavio kapitalnu knjigu „Pax Americana na Jadranu i Balkanu: mirovne misije SAD-a prema međunarodnoj historiografiji, popularnoj kulturi i kulturi sjećanja, 1919-2014”.

 

Francesca Rolandi (Milano) doktorirala je na slavistici Sveučilišta u Torinu 2012. godine. Dobila je različite stipendije u Ljubljani, Grazu i Napulju. Bila je i istraživačica na Odsjeku za povijest Filozofskog fakulteta u Rijeci u okviru programa Newfelpro. Objavila je knjigu "Con ventiquattromila baci: l’influenza della cultura di massa italiana in Jugoslavia (1955-1965)" (Bologna, 2015.) u kojoj se bavi utjecajem talijanske popularne kulture na jugoslavensku popularnu kulturu u razdoblju od 1955. do 1965. godine. Rolandi je za ovo istraživanje dobila nagradu »Vinka Kitarović« Sveučilišta u Bologni. Jedna je od urednica časopisa Q Code Magazine.

 

Will Firth (Newcastle, Australija, 1965.) australski je književni prevoditelj hrvatske, srpske, bosanske, crnogorske i makedonske proze. Prevodi i s ruskog i njemačkog na engleski jezik. Diplomirao je u Canberri, a usavršavao se u Zagrebu i Moskvi. Preveo dvadesetak bitnih djela postjugoslavenske proze na engleski jezik, između ostalog romane Roberta Perišića, Faruka Šehića, Marinka Koščeca, Ognjena Spahića, Andreja Nikolaidisa… Radio je za Haški tribunal (2005. - 2007.). Surađuje s uredništvom američke antologije Best European Fiction. Trenutno prevodi Krležu. Živi u Berlinu.

 

Anja Golob (1976.) slovenska je pjesnikinja i publicistkinja. Na Filozofskom fakultetu u Ljubljani studirala je filozofiju i komparativnu književnost. Dvanaest je godina redovito objavljivala kazališne kritike, većinom u dnevnim novinama Večer, u kojima je više godina pisala i kolumne. Urednica je u nezavisnoj nakladi VigeVageKnjige, specijaliziranoj za izdavanje stripova (slov. risoromani). Izdala je četiri zbirke pjesama, tri na slovenskom jeziku: "V roki" (U ruci, 2010.), "Vesa v zgibi" (2013.), "Didaskalije k dihanju" (2016.). Izbor pjesama iz druge knjige, koja je bila nominirana za Veronikinu i nagrađena Jenkovom nagradom 2014., izašao je u prijevodu na njemački jezik pod naslovom "ab und zu neigungen" (Beč, 2015.). Godine 2016. ušla je u izbor 10 perspektivnih autora Europe (10 New Voices from Europe). Više na www.anjagolob.org.


Lejla Kalamujić (Sarajevo, 1980.) završila je studij filozofije i sociologije na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Sarajevu. Autorica je zbirki priča “Anatomija osmijeha” (2009.) i “Zovite me Esteban” (2015.) Za knjigu „Zovite me Esteban“ dobila je Godišnju nagradu Istarske županije „Edo Budiša“ (za najbolju zbirku kratkih priča mladog autora iz regije); knjiga je nakon sarajevskog, doživjela i beogradsko i zagrebačko izdanje. Objavljuje prozu, eseje i kritike u časopisima i na web portalima u BiH i regiji.

 

Aljoša Pužar (Rijeka, 1974.) povjesničar je književnosti, kulturolog, aktivist. Završio je studij kroatistike na Filozofskom fakultetu u Rijeci, gdje je i doktorirao. Drugi doktorat stekao je na Sveučilištu Cardiff. Predavao je na Filozofskom fakultetu u Rijeci, na Sveučilištu u Trstu, a od 2007. do 2016. i na Korejskom sveučilištu za strane studije i na sveučilištu Yonsei u Seulu. Trenutno predaje kulturologiju na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Ljubljani. Objavio je kulturološko-filološke knjige: "Granice, granice" (2007.) i "U tamni vilajet: kulturalni studiji liminalnosti" (2007.) te putopisnu knjigu "Azaleje na putu: (korejske sličice)" (2009.). Područja njegova zanimanja su manjinske kulture, interkulturalnost, tranzicija, pitanja roda i spola, granice, granice...

 

 

 

 
«Početak«12345678910»Kraj»

Stranica 1 od 15