Barbara Korun (Ljubljana, 1963) je pesnica, esejistka, kritičarka in promotorka poezije, ki jo pišejo ženske. Dolga leta je učila slovenščino na gimnazijah, nekaj let je delala tudi kot lektorica in dramaturginja v slovenskih gledališčih, zdaj ima status samozaposlene v kulturi.

Izdala je sedem pesniških zbirk; prvenec Ostrina miline (1999) je bil nagrajen na Slovenskem knjižnem sejmu kot najboljši prvenec leta, zbirka Pridem takoj (2011) je prejela Veronikino nagrado, nagrado zlata ptica za posebne dosežke v poeziji in bila nominirana za kritiško sito, zbirka Vmes (2016) je bila nominirana za Veronikino nagrado, zadnja zbirka Idioritmija (2021) pa za Jenkovo nagrado. Leta 2020 je prejela nagrado MIRA, ki jo podeljuje Ženski odbor slovenskega centra PEN. Je tudi dobitnica dveh italijanskih mednarodnih nagrad – Leonardo Polverini (Anzio, 2014) in Regina Coppola (Baronissi, 2016).

Organizira redna mesečna srečanja ob branju novih zbirk slovenskih pesnic Pesnice o pesnicah. Kot recitatorka pesmi Srečka Kosovela je sodelovala z vsestranskim glasbenim tolkalistom Zlatkom Kaučičem pri nastajanju cd-ja Vibrato tišine. Režirala pa je tudi monodramo, priredbo Cankarjeve Gospe Judit, z Lenčo Ferenčak. Njeno pesniško delo je bilo objavljeno v štirinajstih samostojnih knjižnih prevodih in v preko osemdesetih antologijah v več kot dvajsetih jezikih.