Diego Marani (Tresigallo pri Ferrari, 1959) je italijanski pisatelj in glototvorac. Bil je zaposlen pri Evropski komisiji, kjer se je ukvarjal s politiko večjezičnosti, in je izumitelj Europanta, jezika-igre. Objavil je več kot dvajset knjig, predvsem romanov. Leta 2000 je izšel njegov prvi roman Nuova grammatica finlandese, preveden tudi v slovenščino in hrvaščino za katerega je prejel nagrado Grinzane Cavour, sledil pa mu je roman L’ultimo dei vostiachi (2002), nagrajen z nagrado Premio Selezione Campiello. Med njegovimi drugimi deli so A Trieste con Svevo (2003), Il compagno di scuola (2005), Il cane di Dio (2012), Vita di Nullo (2017) in L’uomo che voleva essere una minoranza (2022). V knjigi La Città Celeste opisuje svoj odnos do Trsta ter lastno življenjsko in ustvarjalno pot – od mladostnega odhoda iz rodne Ferrare do sprejemanja občutka »nepripadnosti«. Prav občutek tujstva mu je omogočil svobodo in pogled na svet z drugačne perspektive. Danes živi v Trstu.