Od nekdaj se počutim neprijetno, ko srečam maškare, še posebej tiste v službi režima.

Kapitalizem, ki vse – tudi tiste, ki se imajo za “čiste”, avtohtone domačine – spreminja v ekonomske migrante, “tuje delavce”, je vse izravnal in zagrenil, nihče se mu ne more izmakniti, njegova invazivnost je križarska, tako da so povsem globalizirani tudi najzakotnejši kraji.

Predrznost akterjev demokratičnega fašizma v govorici in v uničevanju avtonomije in pristojnosti različnih institucij ima propagandno funkcijo: fascinira privržence in skuša paralizirati nasprotnike. Ima pa tudi materialne učinke, saj omogoča stopnjujočo koncentracijo oblasti in tudi nekaznovano korupcijo.

Tako kot je eksplozivna omenjena kombinacija barbarske mentalitete z jedrsko tehnologijo, je uničujoča tudi kombinacija analfabetizma z oblastjo, z močjo tistih, ki imajo v rokah vzvode naše družbe.