Milan Rakovac, pisatelj, pesnik, novinar (1939, Rakovci pri Poreču). Dve leti je bil glavni urednik puljskega dnevnega časopisa Glas Istre (1973–1975). Večino delovne dobe do upokojitve je delal na Televiziji Zagreb (hrvaški televiziji) kot urednik in avtor opaženih dokumentarnih filmov, reportaž in intervjujev. Na njegovo pobudo so bila leta 2000 osnovana Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza, ki se odvijajo v Umagu, Kopru in Trstu, ter predstavljajo družbeni in kulturni dialog v obmejnem prostoru in širši regiji.

Iz italijanščine v hrvaščino je prevedel roman Boljše življenje Fulvia Tomizze (Pula-Rijeka, 1980), dokumentarno knjigo Izbrisana identiteta Paola Parovela (Pazin, 1993) in študijo Jadranski iredentizem Angela Vivanteja (Zagreb, 2002). Milan Rakovac je avtor ali soavtor raznih monografij, scenarijev za filme, več njegovih besedil pa je doživelo tudi gledališke uprizoritve.

Izbrana dela Milana Rakovca so izšla leta 2015 pri založbi V. B. Z. v Zagrebu v štirih knjigah in predstavljajo zbir njegovega petdesetletnega ustvarjanja kot enega najpomembnejših istrskih avtorjev, književnega inovatorja in avantgardista.

Med njegova književna dela sodijo poezija, eseji, potopisi in proza: Preko Učke (1980), Sik (1980), Obala in družeti ali Kako so naši otroci (1983), Haluj ali Sonce je zlato ditesino (1986), Sleparija (1986), Snovid (1987), Istragram; štorije in uganke (2000), Cha for kids (2004), Triestina (2006), Kvarnerski otoški lucidar (2006), Besida priletuća (2009), Sinovi Istre (2009), Jadranske razglednice, ki jih je napisal skupaj z Jovanom Nikolaidisom (2021), ter Slovo Bosni (2022).