Predstavitev trijezične knjige Draga Jančarja Joyceov učenec (prevod v italijanščino: Veronika Brecelj, prevod v hrvaščino: Mirjana Hećimović; založnika: Slovenski klub, Forum Tomizza): Lapidarij, Pokrajinski muzej Koper, 22. maj 2025 ob 17.30; Circolo, Umag, 23. maj 2025 ob 19.30.

Pristanišče srečanj, prihodov, odhodov. V tem živahnem, večjezičnem Trstu z začetka 20. stoletja se srečata irski učitelj James Joyce (1882–1941) in Tržačan Boris Furlan (1894–1957). Takrat ne moreta vedeti, kaj jima bo prinesla prihodnost. Bodoči velikan svetovne književnosti in bodoči dekan pravne fakultete v Ljubljani sta le učitelj angleščine in vedoželjni učenec, ki se srečujeta v Furlanovem stanovanju ob tržaškem Kanalu. Oba bosta čez nekaj let zapustila Trst, ker se v njem ne bosta več počutila doma. Joyce, ker bo po prihodu Italije pogrešal kozmopolitsko dušo mesta. Furlan, ker mu bo – zavednemu Slovencu – fašistični režim grozil z aretacijo. Zgodovina se bo neusmiljeno poigrala zlasti s Furlanom in ga ukleščila v kolesja ideologije. Slovenski pisatelj Drago Jančar ga bo, veliko let kasneje, z novelo Joyceov učenec za vedno postavil na zemljevid slovenske književnosti. Boris Furlan se s to trijezično knjižico, maja 2025, vrača domov, ob obalo Jadrana, v rojstni Trst.

Poljanka Dolhar (Trst Koper Umag)

Drago Jančar (1948) je slovenski pisatelj, dramatik in esejist, rojen v Mariboru. Velja za enega najbolj uveljavljenih in za najpogosteje prevajanega slovenskega pisatelja. V študentskih letih je bil zaradi »sovražne propagande« obsojen na zaporno kazen. Več kot trideset let je bil urednik in tajnik pri založbi Slovenska matica.

Njegove drame so uprizorila gledališča ne le v Sloveniji in po Jugoslaviji, ampak tudi v Avstriji, Italiji, Bolgariji, ZDA, na Madžarskem in drugod. Za svoje romane, zbirke kratke proze in drame je prejel najvidnejša slovenska priznanja, med temi štiri kresnike za najboljši slovenski roman leta in Prešernovo nagrado, ter mednarodne nagrade, kot je avstrijski častni križ za umetnost in znanost I. razreda. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Tematsko so v Jančarjevih delih v ospredju bivanjska vprašanja človeka, ki ga pogosto obvladujejo nenadzorljivi in nerazumljivi mehanizmi zgodovine. Različne zgodovinske tematike so okvir za eksistencialistično obravnavo individualnih usod, ki jih je družbeno kolesje zmlelo.