Trojezična knjiga Milana Rakovca »Hostaria Histria« (založnika Slovenski klub in Forum Tomizza) bo predstavljena na Forumu Tomizza 27., 28. in 29. maja 2026 v Trstu, Kopru in Umagu. O knjigi bosta govorila avtor Milan Rakovac in pisec spremne besede Aljoša Pužar.

Milan Rakovac, pisatelj, pesnik, novinar (1939, Rahovci pri Poreču). Osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Pulju in Zagrebu. Diplomiral na Vojaški pomorski akademiji v Splitu. Po kratki karieri v mornarici politično deluje v Pulju in na Reki. Bil je glavni urednik puljskega dnevnika Glas Istre. Do upokojitve urednik v dokumentarnem programu Hrvaške televizije. Urednik in avtor prodornih dokumentarnih filmov, reportaž in intervjujev.  Trajno prisoten v javnem in kulturnem življenju s temami istarske in širše “jadranske” identitete, mej, hrvaško-italijansko-slovenskih odnosov, zgodovine fašizma in antifašizma. Aktiven v  projektih Čakavskega sabora, Matice hrvatske, Društva hrvaških književnikov in Hrvaškega društva pisateljev. Član uredništev revij Istra, Nova Istra in La Battana, kolumnist Glasa Istre, Primorskih novic, Primorskega dnevnika, Lavoce del popolo in dr. Pobudnik in programski vodja Mednarodnih obmejnih srečanj Forum Tomizza (Umag, Koper, Trst). Soavtor ali avtor monografij, glasbenih besedil, prevajalec iz italijanščine (F. Tomizza, Bolji život; P. Parovel, Izbrisani identitet, A. Vivante, Jadranski iredentizam i dr.). Avtor scenarija za filme režiserja V. Fulgosija Grgo gre u Pazin (Televizija Zagreb, 1983) in Na istarski način (Adria film, Zagreb, 1986). Več njegovih besedil je gledališko uprizorjenih ‘Riva i druži, Blak, Sliparija…).

Milan Rakovac se je ideološko oblikoval na stiku dediščine istrsko-narodnjaškega in komunističnega antifašizma ter vrednot liberalne demokracije in multikulturalizma, ob anarhističnih obratih in kritiki neoliberalne  paradigme, pri tem pa ostal edennajpomembnejših zagovornikov medkulturnega dialoga in kritik nacionalističnih redukcij tako v Istri kot tudi v širšem prostoru nekdanje Jugoslavije. Kot literarni ustvarjalec in družbeni komentator se je R. oblikoval ob bralskih obsesijah svoje generacije šestdesetih let dvajsetega stoletja, na valovih ameriškega zrelega modernizma (realizem, tok zavesti in  socialni pesimizem Johna Dos Passosa) in tradicije domačih prevladujočih predelav ekspresionistične avantgarde (Krleža in drugi, vse do slovarja t. i. proze v kavbojkah), pri čemer je z regionalno zavzetostjo in jezikovnimi izbori zavaroval svoj izdvojen položaj v korpusu sodobne hrvaške književnosti. S forsiranjem neoavantgardne (ali blago konkretistične) izkušnje jezika je razdelal lastni in podedovani narečni izraz, pri čemer se je tako v poeziji kot tudi v prozi spustil v igro, kalambur, invencijo. Provokacija, slojevita jezikovna igra, (re)konstrukcija hibridne obmejnosti, grenka humornost v analizi usode “malega” posameznika v objemu “velike” zgodovine ter politična intervencija v polje književnosti ostajajo njegove trajne literarne teme. 

Doslej objavil: Haluj ili Sunce je ditesino zlatno (roman), Pulj 1986. (knjiga vsebuje tudi scensko igro Politeama ili lokalno-globalni patatrac), Priko Učke (poezija, eseji, potopisi, zapisi), Pulk – Reka 1980, ‘Riva i druži ili, caco su nassa dizza (roman), Zagreb 1983. [1982.], ‘Riva i druži ili, caco su nassa dizza (roman; druga, dopolnjena izdaja), Pulj 1984, Sik (pesmi), Reka 1980, Sliparija (roman), Zagreb, 1986, Snovid (roman), Zagreb, 1987, Istragram: štorije i uganke (kratke zgodbe),Zagreb, 2000, Sliparija (obnovljeno), Pula, 2004., Cha for kids, Zagreb, 2004., La Triestina (roman), Rijeka, 2006, Kvarnerski otočni lucidar (zbirka polihistoričnih esejev in glos), Zagreb, 2006. Besida priletuća (poezija), Zagreb, 2009, Sinovi Istre  (eseji), Pula, 2011, Izbrano delo, Zagreb, 2015, Daša: spomenar Zagreb, 2018, Adrijanske kartoline, Reka, 2020, Slovo Bosni, Reka, 2023, Kužina prvanja, Reka, 2025.

(Aljoša Pužar)