Boštjan Videmšek (1975) je dolgoletni slovenski novinar, vojni poročevalec in sodelavec številnih tujih časopisov, revij ter spletnih portalov. Kot poročevalec je spremljal največja svetovna krizna žarišča, zlasti na Bližnjem vzhodu, v Afriki in na območju nekdanje Jugoslavije. Doslej je objavil deset knjig, med njimi družbenokritična dela Vojna terorja: 10 let po 11. septembru (2011), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen (2013) ter Na begu: moderni eksodus (2005–2016), posvečena begunski in migrantski krizi. Je tudi soavtor izpovedne uspešnice o teku Ultrablues (2014). Leta 2019 je pri založbi Cambridge Scholars Publishing izdal knjigo Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage. Njegovo zanimanje za obnovljive vire energije in podnebne spremembe je pripeljalo do nastanka knjige Plan B: pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (2020). Leta 2022 je skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in fotografom Matjažem Krivicem objavil knjigo Zadnji dve: Najin in Fatu – reševanje vrste na robu izumrtja o zadnjih severnih belih nosorogih na svetu. Je tudi avtor dveh dramskih besedil, leta 2023 pa je izšel njegov roman Vojni dnevnik. V knjigi Mir in vojna: Izvori ključnih kriz našega časa (2024) povzema spoznanja, pridobljena med tremi desetletji poročanja s svetovnih kriznih območij. Njegovo najnovejše delo Dolga pot do miru: Srebrenica, Galicija in Ukrajina, Auschwitz, Gaza (2025) je nastalo v sodelovanju z italijansko novinarko Abho Valentino Lo Surdo, katere besedilo o Soški fronti je v knjigi prevedeno v slovenščino.